Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 159
Eberhard Jüngel
Krščanski človek je suženj in služabnik [služeč hlapec] vseh stvari in je
vsakomur podložen.4 [...]
Takoj lahko opazimo, da je en in isti človek – in to prav krščan-
ski človek, kristjan – tako gospod kot suženj/hlapec. Tako razumevan
je svobodn ega gospodarja radikalno spremeni razumevanje gospostva.
Povezava gospodovanja in sužnosti v istem subjektu zveni dialektično.
[…] Da bi to dialektiko krščanskega bivanja prikazal kot neprotislovno,
se Luther sklicuje na Pavlovo razlikovanje med dvema človekoma v enem
in istem jazu in ga ubesedi tudi kot razlikovanje med dvema naravama
v istem človeku, kot to poznamo iz kristološkega jezika v stari Cerkvi in
kasnejši tradiciji: »vsak kristjan je dvojne narave«. Fundamentalno an-
tropološko razlikovanje se izraža v različnih terminologijah, med kate-
rimi se je najbolj uveljavilo razlikovanje med notranjim in zunanjim člo-
vekom […]. Prav to razlikovanje pa nam je danes že skoraj povsem tuje.
Živimo v svetu, kjer mora biti vse zunanje, tako da notranjega ne le več
ni, ampak je »notranjost« postala beseda za označevanje neke fatalne di-
menzije. […] Zato ne čudi, da so Luthrovo pojmovanje svobode, njegov
pojem vere in njegova teologija, sploh v novejšem času, postali sumlji-
vi na povsem nov način prav zaradi njegovega temeljnega razlikovanja
med notranjim in zunanjim človekom, ki naj bi utemeljevalo neproti-
slovno povezanost med svobodo in služenjem, med gospodovanjem in
sužnostjo v kristjanovem življenju. Ko se danes polemizira proti »spre-
vrženju« krščanstva v »religijo pobožne notranjosti«, se dejansko misli
nanj, čeprav se ga ne imenuje. In to kljub temu, da to, kar se zavrača kot
»religija notranjosti«, nima tako rekoč nobene zveze z njegovim razli-
kovanjem notranjega in zunanjega človeka […]. Traktat O svobodi krš
čanskega človeka je klasična demonstracija, v kakšnem smislu je po nje-
govem to razlikovanje mogoče in potrebno. S tem besedilom lahko na
novo razumemo izvorno teološko misel o razlikovanju med »notranjim«
4 O dilemah pri prevajanju teh Luthrovih besed pretehtano piše v opombah pre-
vajalec Luthrovega spisa v slovenščino v Luthrovih Izbranih spisih (2001) Nenad
Vitorović, posebej o prevajanju »Christenmensch« – krščanski človek/kristjan,
»dienstbarer Knecht« – služeč hlapec/suženj (Luther 2001, 167; glej opombo 2 in li-
teraturo v Uvodnem pojasnilu).
157
Krščanski človek je suženj in služabnik [služeč hlapec] vseh stvari in je
vsakomur podložen.4 [...]
Takoj lahko opazimo, da je en in isti človek – in to prav krščan-
ski človek, kristjan – tako gospod kot suženj/hlapec. Tako razumevan
je svobodn ega gospodarja radikalno spremeni razumevanje gospostva.
Povezava gospodovanja in sužnosti v istem subjektu zveni dialektično.
[…] Da bi to dialektiko krščanskega bivanja prikazal kot neprotislovno,
se Luther sklicuje na Pavlovo razlikovanje med dvema človekoma v enem
in istem jazu in ga ubesedi tudi kot razlikovanje med dvema naravama
v istem človeku, kot to poznamo iz kristološkega jezika v stari Cerkvi in
kasnejši tradiciji: »vsak kristjan je dvojne narave«. Fundamentalno an-
tropološko razlikovanje se izraža v različnih terminologijah, med kate-
rimi se je najbolj uveljavilo razlikovanje med notranjim in zunanjim člo-
vekom […]. Prav to razlikovanje pa nam je danes že skoraj povsem tuje.
Živimo v svetu, kjer mora biti vse zunanje, tako da notranjega ne le več
ni, ampak je »notranjost« postala beseda za označevanje neke fatalne di-
menzije. […] Zato ne čudi, da so Luthrovo pojmovanje svobode, njegov
pojem vere in njegova teologija, sploh v novejšem času, postali sumlji-
vi na povsem nov način prav zaradi njegovega temeljnega razlikovanja
med notranjim in zunanjim človekom, ki naj bi utemeljevalo neproti-
slovno povezanost med svobodo in služenjem, med gospodovanjem in
sužnostjo v kristjanovem življenju. Ko se danes polemizira proti »spre-
vrženju« krščanstva v »religijo pobožne notranjosti«, se dejansko misli
nanj, čeprav se ga ne imenuje. In to kljub temu, da to, kar se zavrača kot
»religija notranjosti«, nima tako rekoč nobene zveze z njegovim razli-
kovanjem notranjega in zunanjega človeka […]. Traktat O svobodi krš
čanskega človeka je klasična demonstracija, v kakšnem smislu je po nje-
govem to razlikovanje mogoče in potrebno. S tem besedilom lahko na
novo razumemo izvorno teološko misel o razlikovanju med »notranjim«
4 O dilemah pri prevajanju teh Luthrovih besed pretehtano piše v opombah pre-
vajalec Luthrovega spisa v slovenščino v Luthrovih Izbranih spisih (2001) Nenad
Vitorović, posebej o prevajanju »Christenmensch« – krščanski človek/kristjan,
»dienstbarer Knecht« – služeč hlapec/suženj (Luther 2001, 167; glej opombo 2 in li-
teraturo v Uvodnem pojasnilu).
157
