Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 158
bilo je povedano
Luther, Martin. (1520) 2001. »O kristjanovi svobodi.«V Izbrani spisi, 167–93. Ljublja-
na: Nova revija.
––– . (1520) 2002. »O svobodi človeka kristjana.« V Tukaj stojim: teološko politični spi-
si, ur. Božidar Debenjak, 69–87. Ljubljana: Krtina.
Soeffner, Hans-Georg. 1995. »Luther – Der Weg von der Kollektivität des Glaubens zu
einem lutherisch-protestantischen Individualitätstypus.« V Die Ordnung der Ri-
tuale: Die Auslegung des Alltags 2., 7–25. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.
Weber, Max. (1905) 1988. Protestantska etika in duh kapitalizma. Ljubljana: Studia
humanitatis.
––– . 2015. Izbrani spisi iz sociologije religije. Ljubljana: Studia humanitatis.
Eberhard Jüngel
O svobodi krščanskega človeka3
[izbrani odlomki]
1. Kaj je »krščanski človek«? Luthrova teza
Luthrov traktat De libertate christiana naj bi bil po Luthru (kot piše
v pismu papežu Leonu X.) »summa krščanskega življenja«. V prvem
odstavku nemške verzije spisa je zato napovedano temeljito spoznanje
o tem, »kaj je krščanski človek«. […]
[55– 59] Temeljna teološka izjava se glasi:
Krščanski človek [kristjan] je svoboden gospod nad vsemi stvarmi in
ni nikomur podložen.
3 Eberhard Jüngel, Zur Freiheit eines Christenmenschen: Eine Erinnerung an Luthers
Schrift (München: Kaiser, 1991). Tretje poglavje (str. 54–115), iz katerega so preve-
deni odlomki, nosi isti naslov kot sam Luthrov spis iz leta 1520, ki ga Jüngel v tem
poglavju obravnava in citira. Luthrov spis je sicer izšel v nemški verziji (Von der
Freiheit eines Christenmenschen), po kateri je tudi slovenski prevod iz leta 2001,
in v latinski verziji z naslovom De libertate christiana. Jüngel uporablja tudi la-
tinsko verzijo in v opombah navaja latinske citate iz Luthrovega spisa. Naš izbor/
prevod odlomkov iz Jünglovega spisa je brez latinskih in sicer maloštevilnih dru-
gih opomb. Besede in stavki med narekovaji so iz Luthrovega spisa. Podčrtavanja
so avtorjeva. Vse opombe pod besedilom so uredniške/prevajalčeve, prav tako do-
polnila/pojasnila v oglatih oklepajih [ ] v besedilu.
156
Luther, Martin. (1520) 2001. »O kristjanovi svobodi.«V Izbrani spisi, 167–93. Ljublja-
na: Nova revija.
––– . (1520) 2002. »O svobodi človeka kristjana.« V Tukaj stojim: teološko politični spi-
si, ur. Božidar Debenjak, 69–87. Ljubljana: Krtina.
Soeffner, Hans-Georg. 1995. »Luther – Der Weg von der Kollektivität des Glaubens zu
einem lutherisch-protestantischen Individualitätstypus.« V Die Ordnung der Ri-
tuale: Die Auslegung des Alltags 2., 7–25. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.
Weber, Max. (1905) 1988. Protestantska etika in duh kapitalizma. Ljubljana: Studia
humanitatis.
––– . 2015. Izbrani spisi iz sociologije religije. Ljubljana: Studia humanitatis.
Eberhard Jüngel
O svobodi krščanskega človeka3
[izbrani odlomki]
1. Kaj je »krščanski človek«? Luthrova teza
Luthrov traktat De libertate christiana naj bi bil po Luthru (kot piše
v pismu papežu Leonu X.) »summa krščanskega življenja«. V prvem
odstavku nemške verzije spisa je zato napovedano temeljito spoznanje
o tem, »kaj je krščanski človek«. […]
[55– 59] Temeljna teološka izjava se glasi:
Krščanski človek [kristjan] je svoboden gospod nad vsemi stvarmi in
ni nikomur podložen.
3 Eberhard Jüngel, Zur Freiheit eines Christenmenschen: Eine Erinnerung an Luthers
Schrift (München: Kaiser, 1991). Tretje poglavje (str. 54–115), iz katerega so preve-
deni odlomki, nosi isti naslov kot sam Luthrov spis iz leta 1520, ki ga Jüngel v tem
poglavju obravnava in citira. Luthrov spis je sicer izšel v nemški verziji (Von der
Freiheit eines Christenmenschen), po kateri je tudi slovenski prevod iz leta 2001,
in v latinski verziji z naslovom De libertate christiana. Jüngel uporablja tudi la-
tinsko verzijo in v opombah navaja latinske citate iz Luthrovega spisa. Naš izbor/
prevod odlomkov iz Jünglovega spisa je brez latinskih in sicer maloštevilnih dru-
gih opomb. Besede in stavki med narekovaji so iz Luthrovega spisa. Podčrtavanja
so avtorjeva. Vse opombe pod besedilom so uredniške/prevajalčeve, prav tako do-
polnila/pojasnila v oglatih oklepajih [ ] v besedilu.
156
