Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 192
prevod
ziku, prva izdaja je bila nemška pod naslovom Informatorium mater-
num, der Mutterschul (Leszno, 1633), prevod v nemščino pa je pripravil
sam Komenský (druga izdaja: Nürenberg, 1636). Za tema natisoma sta
sledili še poljska (Torun, 1636; danes ni znanega dostopnega primerka
tega tiska) in švedska izdaja (Stockholm, 1642), Komenský pa je omenil
tudi angleško verzijo lastnega besedila, ki naj bi bila pripravljena že leta
1641, vendar ni dokazov, da je delo takrat res izšlo, prvi izpričani pre-
vod v angleščino pa je bil izdan 1858. v Londonu pod naslovom School
of infancy. Latinski prevod je Komenský pod naslovom Schola infan-
tiae pripravil leta 1653 v ogrskem Sárospataku, natisnjen je bil 1657. v
Amsterdamu.
V materinščini Komenskega in prvotnem idiomu je Informatorij iz-
šel šele v 19. stoletju. Leta 1856 je namreč češki zgodovinar Antonín
Gindely (1829–1892), ki se je v češko historiografijo trajno vpisal z iz-
dajanjem virov k zgodovini čeških bratov ter z zgodovinopisjem o 17.
stoletju (npr. o Rudolfu II., protireformaciji na Češkem in tridesetletni
vojni), v poljskem Lesznu našel češki rokopis Informatorija, ga kupil za
České museum in ga leta 1858 s pomočjo omenjene institucije tudi prvič
izdal knjižno z zgolj dobro stran in pol dolgim uvodom in brez poseb-
nega komentarja. Do konca stoletja so sledile nadaljnje izdaje, ki pa so
bile brez izjeme popularizacijskega značaja. Za prvo kritično izdajo šte-
je edicija Jana Václava Nováka (1908), za zadnjo oziroma aktualno pa iz-
daja v Dílo Jana Amose Komenskěho 11 (Johannis Amos Comenii Opera
omnia 11, Academia, Praga 1973), kjer je češki tekst uredniško pripravi-
la in komentarje napisala Dagmar Čapková. Na podlagi omenjene edi-
cije je nastal tudi spodnji prevod. Edicija Dílo Jana Amose Komenskěho
11 temelji na rokopisu Informatorija, ki se nahaja v knjižnici Narodnega
muzeja v Pragi (edicija Čapkove navaja signaturo II E 6). Gre za rokopis
v mali četverki, ki obsega 48 listov (85 nepaginiranih strani); rokopis ni
avtograf Komenskega, temveč prepis z rokopisnimi dostavki in poprav-
ki Komenskega, ki so upoštevani tudi v znanstveno-kritični izdaji, na
kateri temelji pričujoči slovenski prevod.
190
ziku, prva izdaja je bila nemška pod naslovom Informatorium mater-
num, der Mutterschul (Leszno, 1633), prevod v nemščino pa je pripravil
sam Komenský (druga izdaja: Nürenberg, 1636). Za tema natisoma sta
sledili še poljska (Torun, 1636; danes ni znanega dostopnega primerka
tega tiska) in švedska izdaja (Stockholm, 1642), Komenský pa je omenil
tudi angleško verzijo lastnega besedila, ki naj bi bila pripravljena že leta
1641, vendar ni dokazov, da je delo takrat res izšlo, prvi izpričani pre-
vod v angleščino pa je bil izdan 1858. v Londonu pod naslovom School
of infancy. Latinski prevod je Komenský pod naslovom Schola infan-
tiae pripravil leta 1653 v ogrskem Sárospataku, natisnjen je bil 1657. v
Amsterdamu.
V materinščini Komenskega in prvotnem idiomu je Informatorij iz-
šel šele v 19. stoletju. Leta 1856 je namreč češki zgodovinar Antonín
Gindely (1829–1892), ki se je v češko historiografijo trajno vpisal z iz-
dajanjem virov k zgodovini čeških bratov ter z zgodovinopisjem o 17.
stoletju (npr. o Rudolfu II., protireformaciji na Češkem in tridesetletni
vojni), v poljskem Lesznu našel češki rokopis Informatorija, ga kupil za
České museum in ga leta 1858 s pomočjo omenjene institucije tudi prvič
izdal knjižno z zgolj dobro stran in pol dolgim uvodom in brez poseb-
nega komentarja. Do konca stoletja so sledile nadaljnje izdaje, ki pa so
bile brez izjeme popularizacijskega značaja. Za prvo kritično izdajo šte-
je edicija Jana Václava Nováka (1908), za zadnjo oziroma aktualno pa iz-
daja v Dílo Jana Amose Komenskěho 11 (Johannis Amos Comenii Opera
omnia 11, Academia, Praga 1973), kjer je češki tekst uredniško pripravi-
la in komentarje napisala Dagmar Čapková. Na podlagi omenjene edi-
cije je nastal tudi spodnji prevod. Edicija Dílo Jana Amose Komenskěho
11 temelji na rokopisu Informatorija, ki se nahaja v knjižnici Narodnega
muzeja v Pragi (edicija Čapkove navaja signaturo II E 6). Gre za rokopis
v mali četverki, ki obsega 48 listov (85 nepaginiranih strani); rokopis ni
avtograf Komenskega, temveč prepis z rokopisnimi dostavki in poprav-
ki Komenskega, ki so upoštevani tudi v znanstveno-kritični izdaji, na
kateri temelji pričujoči slovenski prevod.
190
