Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 197
Jan Amos Komenský
katerih znali govoriti, toda bolje je vse poznati (razen zla), vse zmoči na-
rediti in znati o vsem govoriti.[8]
1. V poznavanju predvsem naravoslovja (fizika) je mogoče šestletnega
otroka pripraviti do tega, da pozna imena naravnih elementov, zemlje,
zraka, vode in vetra, tudi dežja, snega, ledu, svinca, železa itd., ob tem
tudi posameznih rastlin, še zlasti dreves, in glavne razlike med živalmi,
kaj je riba, kaj ptič, kaj govedo itd., nazadnje, da pozna ude lastnega te-
lesa in njihovo funkcijo.
2. V optiki bo otrok dovolj podkovan, če bo vedel, kaj je svetloba in
kaj tema ter če bo poznal imena posameznih barv itd.
3. V astronomiji ga na začetku poučimo o soncu, mesecu in zvezdah,
vedeti mora namreč na izust, kaj je zvezda.
4. Temelj geografije bo zanj postavljen, če bo pri šestih letih vedel, ali
je kraj, kjer se je rodil, vas, trg, mesto ali grad, in če bo razumel, kaj po-
imenujejo polje, vrh, gora, reka itd.
v pomenu, ki označuje vsa znanja, spretnosti in zmožnosti, značilne za človeka.
Tako ima izraz umetelnost pri Komenskem vedno teoretično in praktično vsebi-
no: zapopasti, razumeti, toda znati tudi izvršiti z rokami ali znati izgovoriti oz.
govoriti o nečem (actio) ter se znati ravnati v razmerju do nekoga/nečesa (Boga,
soljudi, narave). Tako pod umetelnost pri Komenskem sodijo didaktične meto-
de (umetelnost v najožjem), toda tudi vse znanje s področja posameznih ved in
umetnosti, pa tudi moralnost in pobožnost. Zategadelj bi recepcijska redukcija
didaktičnih spisov Komenskega zgolj na didaktične metode in koncepte ne bila
ustrezna. Izpuščen bi bil namreč temeljni premislek Komenskega, za katerega se
zdi, da ga je moč ubesediti takole: Kako se umetelnosti naučiti, kako jo uporabiti,
v kakšnem vrstnem redu, kdaj in koliko, da bo človek, ki bo tako vzgajan, imago
Dei ter bo tako deležen časne in večne sreče ter miru.
8 Na tem mestu prihaja v ospredje Komenskega koncept panzofije, ne le polihis-
toričnega, temveč holističnega, integralnega mišljenja totalitete in topoglednega
znanja (temeljni tekstni priročnik za izobraževanje v tej smeri si je Komenský za-
mislil v veliki filozofski enciklopediji oz. slovarju vseh znanosti). Komenský je
namreč menil, da mora otrok podobno kot odrasla oseba razumeti, zmoči premis-
liti/se zmoči artikulirano mentalno in/ali fizično odzvati na vse, kar prihaja vanj
preko rabe vseh čutov. Zato je tudi za zgodnje izobraževanje do vstopa v osnovno
šolo predvidel učenje vseh ključnih vsebin brez izjeme, toda v obsegu, kot je tega
otrok pri svoji starosti zmožen: vsi čuti – vse vsebine, ki jih otroku ti čuti lahko
prinesejo.
195
katerih znali govoriti, toda bolje je vse poznati (razen zla), vse zmoči na-
rediti in znati o vsem govoriti.[8]
1. V poznavanju predvsem naravoslovja (fizika) je mogoče šestletnega
otroka pripraviti do tega, da pozna imena naravnih elementov, zemlje,
zraka, vode in vetra, tudi dežja, snega, ledu, svinca, železa itd., ob tem
tudi posameznih rastlin, še zlasti dreves, in glavne razlike med živalmi,
kaj je riba, kaj ptič, kaj govedo itd., nazadnje, da pozna ude lastnega te-
lesa in njihovo funkcijo.
2. V optiki bo otrok dovolj podkovan, če bo vedel, kaj je svetloba in
kaj tema ter če bo poznal imena posameznih barv itd.
3. V astronomiji ga na začetku poučimo o soncu, mesecu in zvezdah,
vedeti mora namreč na izust, kaj je zvezda.
4. Temelj geografije bo zanj postavljen, če bo pri šestih letih vedel, ali
je kraj, kjer se je rodil, vas, trg, mesto ali grad, in če bo razumel, kaj po-
imenujejo polje, vrh, gora, reka itd.
v pomenu, ki označuje vsa znanja, spretnosti in zmožnosti, značilne za človeka.
Tako ima izraz umetelnost pri Komenskem vedno teoretično in praktično vsebi-
no: zapopasti, razumeti, toda znati tudi izvršiti z rokami ali znati izgovoriti oz.
govoriti o nečem (actio) ter se znati ravnati v razmerju do nekoga/nečesa (Boga,
soljudi, narave). Tako pod umetelnost pri Komenskem sodijo didaktične meto-
de (umetelnost v najožjem), toda tudi vse znanje s področja posameznih ved in
umetnosti, pa tudi moralnost in pobožnost. Zategadelj bi recepcijska redukcija
didaktičnih spisov Komenskega zgolj na didaktične metode in koncepte ne bila
ustrezna. Izpuščen bi bil namreč temeljni premislek Komenskega, za katerega se
zdi, da ga je moč ubesediti takole: Kako se umetelnosti naučiti, kako jo uporabiti,
v kakšnem vrstnem redu, kdaj in koliko, da bo človek, ki bo tako vzgajan, imago
Dei ter bo tako deležen časne in večne sreče ter miru.
8 Na tem mestu prihaja v ospredje Komenskega koncept panzofije, ne le polihis-
toričnega, temveč holističnega, integralnega mišljenja totalitete in topoglednega
znanja (temeljni tekstni priročnik za izobraževanje v tej smeri si je Komenský za-
mislil v veliki filozofski enciklopediji oz. slovarju vseh znanosti). Komenský je
namreč menil, da mora otrok podobno kot odrasla oseba razumeti, zmoči premis-
liti/se zmoči artikulirano mentalno in/ali fizično odzvati na vse, kar prihaja vanj
preko rabe vseh čutov. Zato je tudi za zgodnje izobraževanje do vstopa v osnovno
šolo predvidel učenje vseh ključnih vsebin brez izjeme, toda v obsegu, kot je tega
otrok pri svoji starosti zmožen: vsi čuti – vse vsebine, ki jih otroku ti čuti lahko
prinesejo.
195
