Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 194
prevod
Zato staršem s poučevanjem njihovih otročkov ni treba čakati šele
na učitelje[1] in duhovnike[2] (kajti krivo drevo je težko poravnati, ena-
ko težko, kot iz gostega divjaka delati cepljenke), temveč morajo te njim
dane Božje dragulje znati sami poučevati, da bi lahko otroci pod njiho-
vo vzgojo uspešno napredovali ne le po starosti, temveč tudi v modros-
ti in milosti pred Bogom in ljudmi. Že večkrat pa je bilo povedano,[3]
da mora biti tisti, ki hoče biti ljub Bogu in ljudem, izvežban v treh re-
čeh: v pobožnosti, moralnosti in v vsakovrstni pismenosti.[4] Zato so
1 Komenský je v izvirniku na tem mestu rabil množinsko obliko izraza praeceptor,
kar je bilo v 16. in 17. stoletju splošno poimenovanje za učitelje nižjih šol. V huma-
nizmu je isti izraz označeval pomočnika rektorja (ravnatelja) šole, občasno pa uči-
telja nasploh; prim. Winter 1901, 149, 154, 157.
2 Pasaža odslikava pedagoško tradicijo med češkimi brati; ti so imeli šole organizi-
rane tako, da so bile pridružene cerkvenim gmajnam, pa so tako češkobratski du-
hovniki poleg veronauka (katekizem) in cerkvenega petja pogosto učili tudi bran
ja, pisanja in računanja.
3 Jan Amos Komenský, Informatorij II; Didactica IV, V.
4 Delitev vzgojnega procesa, paideie, in njegovega predmeta na učenje pobožnos-
ti, vzgojo v moralnosti/nravnosti in obvladovanje vsakovrstne pismenosti je od-
raz renesančnega humanističnega razumevanja človeka in njegova odnosa do res
ničnosti. Komenský je resničnost razumel kot harmonično strukturo, ki je sestav
ljena iz treh plasti – narave, človeka in duhovnega sveta; omenjeno da je med
seboj povezano in se drug na drugo navezuje. Namen izobraževanja je bilo po
Komenskem (s)poznavanje vseh stvari in pojavov v naravi, tudi takih, kjer človek
s svojim mišljenjem, govorom in delom (eruditio) naravo dopolnjuje. Nato je izo-
braževanje vključevalo zmožnost obvladati reči v naravi ter umetelnost mišljenja,
jezikovne rabe in delovno spretnost, zadevalo pa je tako vsakega posameznika kot
razmerje slednjega do družbe (virtus seu mores honesti). Češki bratje so pobožnost
in moralno življenje vsaj do brata Lukáša Praškega stavili pred učenost (Vinkler
2018, 84; 2019, 78), toda s krepitvijo krščanskega humanizma med njimi je to od-
ločno razlikovanje vsaj deloma izgubilo svojo ostrino, zlasti pod škofovanjem Jana
Blahoslava, je pa hierarhija še vedno ostala razvidna, in sicer skozi končni cilj iz-
obraževanja in vzgoje, ki je bil – dobro izšolan kristjan oz. človek, ki ga v življen
ju zaznamuje imitatio Christi. Strukturo vzgoje in izobraževanja, kot je zapisana
v zadevnem poglavju Informatorija, je Komenský prvič na ta način artikuliral v
Didactici. V obeh spisih pa eshatološki pogled na človeka in njegovo mesto v sve-
tu ter odrešenjski zgodovini odločilno prevladuje nad predvsem didaktično-me-
todičnim pogledom na vzgojo in izobraževanje: slednja nista pri Komenskem ni-
koli sama sebi namen, temveč sta orodje, da bi mogel posameznik postati bogu
podoben, odsev Božje slave. V takšni antropologiji je Komenskega mogoče pri-
192
Zato staršem s poučevanjem njihovih otročkov ni treba čakati šele
na učitelje[1] in duhovnike[2] (kajti krivo drevo je težko poravnati, ena-
ko težko, kot iz gostega divjaka delati cepljenke), temveč morajo te njim
dane Božje dragulje znati sami poučevati, da bi lahko otroci pod njiho-
vo vzgojo uspešno napredovali ne le po starosti, temveč tudi v modros-
ti in milosti pred Bogom in ljudmi. Že večkrat pa je bilo povedano,[3]
da mora biti tisti, ki hoče biti ljub Bogu in ljudem, izvežban v treh re-
čeh: v pobožnosti, moralnosti in v vsakovrstni pismenosti.[4] Zato so
1 Komenský je v izvirniku na tem mestu rabil množinsko obliko izraza praeceptor,
kar je bilo v 16. in 17. stoletju splošno poimenovanje za učitelje nižjih šol. V huma-
nizmu je isti izraz označeval pomočnika rektorja (ravnatelja) šole, občasno pa uči-
telja nasploh; prim. Winter 1901, 149, 154, 157.
2 Pasaža odslikava pedagoško tradicijo med češkimi brati; ti so imeli šole organizi-
rane tako, da so bile pridružene cerkvenim gmajnam, pa so tako češkobratski du-
hovniki poleg veronauka (katekizem) in cerkvenega petja pogosto učili tudi bran
ja, pisanja in računanja.
3 Jan Amos Komenský, Informatorij II; Didactica IV, V.
4 Delitev vzgojnega procesa, paideie, in njegovega predmeta na učenje pobožnos-
ti, vzgojo v moralnosti/nravnosti in obvladovanje vsakovrstne pismenosti je od-
raz renesančnega humanističnega razumevanja človeka in njegova odnosa do res
ničnosti. Komenský je resničnost razumel kot harmonično strukturo, ki je sestav
ljena iz treh plasti – narave, človeka in duhovnega sveta; omenjeno da je med
seboj povezano in se drug na drugo navezuje. Namen izobraževanja je bilo po
Komenskem (s)poznavanje vseh stvari in pojavov v naravi, tudi takih, kjer človek
s svojim mišljenjem, govorom in delom (eruditio) naravo dopolnjuje. Nato je izo-
braževanje vključevalo zmožnost obvladati reči v naravi ter umetelnost mišljenja,
jezikovne rabe in delovno spretnost, zadevalo pa je tako vsakega posameznika kot
razmerje slednjega do družbe (virtus seu mores honesti). Češki bratje so pobožnost
in moralno življenje vsaj do brata Lukáša Praškega stavili pred učenost (Vinkler
2018, 84; 2019, 78), toda s krepitvijo krščanskega humanizma med njimi je to od-
ločno razlikovanje vsaj deloma izgubilo svojo ostrino, zlasti pod škofovanjem Jana
Blahoslava, je pa hierarhija še vedno ostala razvidna, in sicer skozi končni cilj iz-
obraževanja in vzgoje, ki je bil – dobro izšolan kristjan oz. človek, ki ga v življen
ju zaznamuje imitatio Christi. Strukturo vzgoje in izobraževanja, kot je zapisana
v zadevnem poglavju Informatorija, je Komenský prvič na ta način artikuliral v
Didactici. V obeh spisih pa eshatološki pogled na človeka in njegovo mesto v sve-
tu ter odrešenjski zgodovini odločilno prevladuje nad predvsem didaktično-me-
todičnim pogledom na vzgojo in izobraževanje: slednja nista pri Komenskem ni-
koli sama sebi namen, temveč sta orodje, da bi mogel posameznik postati bogu
podoben, odsev Božje slave. V takšni antropologiji je Komenskega mogoče pri-
192
