Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 17
majda merše
ponsko tvorjeni dovršniki: npr. biti – vbiti – pribiti – razbiti, sejati – ob-
sejati; glodati – oglodati, klicati – priklicati; vabiti – zvabiti – izvabiti itd.
Poleg predponsko tvorjenih vidskih nasprotij so z zgledi ponazorjeni
tudi priponsko tvorjeni: npr. nagibati – nagniti.
1.1 Z Bohoričevo vključitvijo besede v enega izmed slovarčkov je v
primerih njene širše izpričane glasoslovne variantnosti hkrati pokaza-
no na izbor, ki ga običajno usmerja pogostost rabe. V slovarček imen
moškega spola je Bohorič npr. vključil splošno razširjeno različico oš-
ter, ob kateri se (vezano na JPo 1578) pojavlja tudi oštir. Bohoričevi izbi-
ri je sledil tudi Megiser.
2 Bohoričevi slovarčki s slovenskimi iztočnicami ter z latinskimi in
nemškimi ustreznicami predstavljajo prve obsežnejše trojezične bese-
dne sezname.
2.1 S podgesli, ki sledijo številnim geslom, Bohorič uzavešča več aktu-
alnih sopomenskih razmerij: pri samostalnikih in pridevnikih moškega
spola npr. beteg – betež, firšt – viuda, brz – hiter, log – gozd, papir – har-
ta, punt – zaveza, trorik – žalosten itd.; pri imenih ženskega spola npr.
dečla – devica, dojnica – ama, korba – verbes, kunšt – vmetelnost, lebun-
ga – gostovanje, trešlika – mrzlica; pri imenih srednjega spola npr. grme-
nje – grom, hotenje – hotljivost, menenje – zdenje; pri glagolih pa npr. fi-
lati – basati, gmerati – množiti, primoravati – siliti, cirati – snažiti; kositi
– obedovati. Poleg enobesednih sopomenk se v okviru podgesel pojav-
ljajo tudi besednozvezne: npr. lavtati – glas dajati. Kot kažejo zgledi, so
sopomenke neredko glasoslovno (npr. beteg – betež), tvorbeno (npr. ro-
jenje – rojstvo), spolsko (npr. papir – harta) ali (posebej pogosto) izvor-
no (npr. jarmark – sejmen, trorik – žalosten, gmerati – množiti) različne.
Prav vključenost v sopomenska razmerja občasno pomaga k razre-
šitvi dileme, ali gre pri geselsko oz. podgeselsko navedeni besedi za sa-
mostalniško ali pridevniško rabo. Npr.: Ajfrar, ja, Zelotes, Aifferer. /16
Navidliv, iga, idem. (BH 1584, 48).17 Zunaj sopomenskega razmerja bi bil
16 Poševnica (dodala avtorica prispevka) ločuje geslo od podgesla, ki je v BH 1584
navedeno v novi vrstici.
17 S tujejezičnimi ustreznicami pomensko natančneje opredeljeni sopomenski par
ajferer – navidljiv se glede prvotne besednovrstne različnosti sestavin navezuje na
251
ponsko tvorjeni dovršniki: npr. biti – vbiti – pribiti – razbiti, sejati – ob-
sejati; glodati – oglodati, klicati – priklicati; vabiti – zvabiti – izvabiti itd.
Poleg predponsko tvorjenih vidskih nasprotij so z zgledi ponazorjeni
tudi priponsko tvorjeni: npr. nagibati – nagniti.
1.1 Z Bohoričevo vključitvijo besede v enega izmed slovarčkov je v
primerih njene širše izpričane glasoslovne variantnosti hkrati pokaza-
no na izbor, ki ga običajno usmerja pogostost rabe. V slovarček imen
moškega spola je Bohorič npr. vključil splošno razširjeno različico oš-
ter, ob kateri se (vezano na JPo 1578) pojavlja tudi oštir. Bohoričevi izbi-
ri je sledil tudi Megiser.
2 Bohoričevi slovarčki s slovenskimi iztočnicami ter z latinskimi in
nemškimi ustreznicami predstavljajo prve obsežnejše trojezične bese-
dne sezname.
2.1 S podgesli, ki sledijo številnim geslom, Bohorič uzavešča več aktu-
alnih sopomenskih razmerij: pri samostalnikih in pridevnikih moškega
spola npr. beteg – betež, firšt – viuda, brz – hiter, log – gozd, papir – har-
ta, punt – zaveza, trorik – žalosten itd.; pri imenih ženskega spola npr.
dečla – devica, dojnica – ama, korba – verbes, kunšt – vmetelnost, lebun-
ga – gostovanje, trešlika – mrzlica; pri imenih srednjega spola npr. grme-
nje – grom, hotenje – hotljivost, menenje – zdenje; pri glagolih pa npr. fi-
lati – basati, gmerati – množiti, primoravati – siliti, cirati – snažiti; kositi
– obedovati. Poleg enobesednih sopomenk se v okviru podgesel pojav-
ljajo tudi besednozvezne: npr. lavtati – glas dajati. Kot kažejo zgledi, so
sopomenke neredko glasoslovno (npr. beteg – betež), tvorbeno (npr. ro-
jenje – rojstvo), spolsko (npr. papir – harta) ali (posebej pogosto) izvor-
no (npr. jarmark – sejmen, trorik – žalosten, gmerati – množiti) različne.
Prav vključenost v sopomenska razmerja občasno pomaga k razre-
šitvi dileme, ali gre pri geselsko oz. podgeselsko navedeni besedi za sa-
mostalniško ali pridevniško rabo. Npr.: Ajfrar, ja, Zelotes, Aifferer. /16
Navidliv, iga, idem. (BH 1584, 48).17 Zunaj sopomenskega razmerja bi bil
16 Poševnica (dodala avtorica prispevka) ločuje geslo od podgesla, ki je v BH 1584
navedeno v novi vrstici.
17 S tujejezičnimi ustreznicami pomensko natančneje opredeljeni sopomenski par
ajferer – navidljiv se glede prvotne besednovrstne različnosti sestavin navezuje na
251
