Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 18
razprave, študije
navidljiv razumljen kot pridevnik, navedba v podgeslu sopomenskega
samostalniškega gesla pa skupaj z dodanimi tujejezičnimi usteznicami
kaže na njegovo posamostaljenost.
2.1.1 Del zajetih sopomenskih razmerij se prekriva s t. i. kontaktnimi
sinonimi,18 navedenimi v Registru, dodanem DB 1578, z večjim številom
sopomenk in z razvidnejšo pokrajinsko omejenostjo rabe pa v Registru
iz DB 1584. Npr.: Dezhla, le, virgo, jungfraw. / Diviza, ze, idem. (BH
1584, 56) – [Crajnſki] Dejzhla [Slovenſki, Besjazhki.] Diviza [Hervazki,
Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki.] Divójka (DB 1584, III,CcIIII).
2.1.2 Da je sopomenskost slovenskih geselskih in njim dodanih pod-
geselskih iztočnic pogosto treba razumeti kot večpomenskost, občasno
kot blizupomenskost, izjemoma pa celo kot protipomenskost, praviloma
kažejo tujejezične ustreznice. Npr.: Guſt: a, Hoſpes, Gaſt, Wirt, Gaſtgeb.
/ Oſhtér, ja, idem. (BH 1584, 49).19
2.1.3 V primerih, ko geslom v obliki podgesel sledijo besednozvezne
uresničitve geselske besede, je z njimi opozorjeno bodisi na pomensko
ožje zamejeno, pri stalnih besednih zvezah tudi na terminologizirano
rabo. Med besednozveznimi podgesli je mogoče zaslediti tudi nekaj vr-
stnih poimenovanj. Geslu drevo (Drevu) npr. sledita dve podiztočnici:
Hruſhevu drevu in Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61), geslu štala (Shtala)
pa celo tri: Volouſka ſhtala, Ovzhja ſhtala, Kosja ſhtala (BH 1584, 59). Pri
glagolih se med tovrstne zveze uvrščajo tudi glagolski kalki: npr. Dam
dati, dal, Do, gibe. / Naprejdam, promo, gib herfür. (BH 1584, 114)
Še neodkriti latinsko-nemški slovaropisni zgled je Bohoriča pri izde-
lavi slovarčkov s slovenskim izhodiščem spravljal v zadrego zlasti takrat,
kadar za tuja enobesedna (tvorjena) poimenovanja – zloženke ali izpe-
ljanke – ni našel domače enobesedne usteznice. V takih primerih jih je
prakso, izkazano v obeh Registrih: npr. [Crajnſki] Ajfrar. [Slovénſki oli Besjázhki]
savidliv (DB 1584, III,CcIIIb).
18 Termin uporablja M. Orožen (1983, 196).
19 Navedeni zgled kaže, da sta gost in ošter predstavljena kot sopomenki. S tujejezič-
nimi ustreznicami sta besedama pripisana dva nasprotna pomena, ki ju sočasna
knjižnojezikova raba potrjuje ločeno (gost »Gaſt« in ošter »Wirt, Gaſtgeb«, pa tudi
kasnejši slovarji ju pri obeh hkrati ne izkazujejo). Na problematičnost pomenske-
ga razmerja med gost in ošter opozarja tudi Gjurin (1989, 379–80).
252
navidljiv razumljen kot pridevnik, navedba v podgeslu sopomenskega
samostalniškega gesla pa skupaj z dodanimi tujejezičnimi usteznicami
kaže na njegovo posamostaljenost.
2.1.1 Del zajetih sopomenskih razmerij se prekriva s t. i. kontaktnimi
sinonimi,18 navedenimi v Registru, dodanem DB 1578, z večjim številom
sopomenk in z razvidnejšo pokrajinsko omejenostjo rabe pa v Registru
iz DB 1584. Npr.: Dezhla, le, virgo, jungfraw. / Diviza, ze, idem. (BH
1584, 56) – [Crajnſki] Dejzhla [Slovenſki, Besjazhki.] Diviza [Hervazki,
Dalmatinſki, Iſtrianſki, Craſhki.] Divójka (DB 1584, III,CcIIII).
2.1.2 Da je sopomenskost slovenskih geselskih in njim dodanih pod-
geselskih iztočnic pogosto treba razumeti kot večpomenskost, občasno
kot blizupomenskost, izjemoma pa celo kot protipomenskost, praviloma
kažejo tujejezične ustreznice. Npr.: Guſt: a, Hoſpes, Gaſt, Wirt, Gaſtgeb.
/ Oſhtér, ja, idem. (BH 1584, 49).19
2.1.3 V primerih, ko geslom v obliki podgesel sledijo besednozvezne
uresničitve geselske besede, je z njimi opozorjeno bodisi na pomensko
ožje zamejeno, pri stalnih besednih zvezah tudi na terminologizirano
rabo. Med besednozveznimi podgesli je mogoče zaslediti tudi nekaj vr-
stnih poimenovanj. Geslu drevo (Drevu) npr. sledita dve podiztočnici:
Hruſhevu drevu in Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61), geslu štala (Shtala)
pa celo tri: Volouſka ſhtala, Ovzhja ſhtala, Kosja ſhtala (BH 1584, 59). Pri
glagolih se med tovrstne zveze uvrščajo tudi glagolski kalki: npr. Dam
dati, dal, Do, gibe. / Naprejdam, promo, gib herfür. (BH 1584, 114)
Še neodkriti latinsko-nemški slovaropisni zgled je Bohoriča pri izde-
lavi slovarčkov s slovenskim izhodiščem spravljal v zadrego zlasti takrat,
kadar za tuja enobesedna (tvorjena) poimenovanja – zloženke ali izpe-
ljanke – ni našel domače enobesedne usteznice. V takih primerih jih je
prakso, izkazano v obeh Registrih: npr. [Crajnſki] Ajfrar. [Slovénſki oli Besjázhki]
savidliv (DB 1584, III,CcIIIb).
18 Termin uporablja M. Orožen (1983, 196).
19 Navedeni zgled kaže, da sta gost in ošter predstavljena kot sopomenki. S tujejezič-
nimi ustreznicami sta besedama pripisana dva nasprotna pomena, ki ju sočasna
knjižnojezikova raba potrjuje ločeno (gost »Gaſt« in ošter »Wirt, Gaſtgeb«, pa tudi
kasnejši slovarji ju pri obeh hkrati ne izkazujejo). Na problematičnost pomenske-
ga razmerja med gost in ošter opozarja tudi Gjurin (1989, 379–80).
252
