Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 19
majda merše
nadomeščal s sopomenskimi opisi. Slednji lahko nastopajo v vlogi ge-
sla (1. zgled) ali podgesla (2. in 3. zgled). Med iztočnično izpostavljeni-
mi opisi so tudi taki, ki hkrati predstavljajo vzorce za oblikovanje tipi-
ziranih opisnih pomenskih razlag (2. zgled).20 Npr.:
1. Boshji, Strah, ga, a, pietas, Gottforcht. (BH 1584, 48) – [Deutſch.]
Gottsforcht. [Latinè.] pietas. [Windiſch.] boshji ſtrah. [Italicè.] divoti-
one. (MD 1592, A2);
2. Pild, a, Simulachrum, ſtatua, Bild. / Kèr pilde dela, oli sresuje,
Statuarius, Bildhawer. (BH 1584, 51–52);21
3. Slép, iga, cecus, plind. / Slep na enim ozhéſi, iga, Cocles, einaugig. (BH
1584, 53)
2.1.4 Tipološko izstopa geslo z iztočnico zvezdišče, ki jo je Bohorič
pomensko pojasnil s slovensko opisno razlago, značilno za obsežnejše
razlagalne slovarje. Sestavni del razlage je tudi primerjava: Svesdiſhzhe,
zhja, ker je veliku sved[!]22 vkupe, kokèr ſo ſtosherzhizhi, Aſtrum, ſydus,
Geſtirn. (BH 1584, 63)23
2.2 V slovarčkih je mestoma že z izborom gesel oz. gesel in podgesel
ter z njihovim (običajno abecednim) zaporedjem opozorjeno tudi na več
drugih besedotvorno-pomenskih razmerij.
20 Na Bohoričevo iskanje ustreznikov latinskim izrazom, ki hkrati predstavlja iskanje
najprimernejših slovaropisnih možnosti, opozarja tudi Novak (1988, 126–27).
21 Opis kot slovensko ustreznico enobesednega nemškega poimenovanja je po
Bohoričevem zgledu v svoja slovarja v prirejeni obliki vključil tudi Megiser:
[Deutſch.] Bildhawer. [Latinè.] ſtatuarius [Windiſch.] kir pilda dela. [Italicè.]
intagliatore in pietra. (MD 1592, B3b) V MTh 1603 se opis pojavlja kot ustreznica na
novo vključenega, daljšega in pomensko natančnejšega nemškega opisa: pild -a m,
anaglyptes, ſculptor, kir pilda dela, ein Meister, der getriebene arbeit mit Bildtwerch
machet, ein Bildhauwer; Boh., Reg., Dict. (MTh 1603 (1977), 128)
22 S klicajem v oglatem oklepaju (dodala avtorica prispevka) je opozorjeno na
napačni zapis.
23 Samostalnik je po Bohoričevem zgledu v oba svoja večjezična slovarja vključil tudi
Megiser, vendar brez slovenske opisne razlage. Dodal pa je v praksi in posledično
tudi slovaropisno ustaljeno enobesedno sopomenko zvezde. Npr.: [Deutſch.]
Geſtirn. [Latinè.] aſtra. [Windiſch.] ſvesdishzhe, ſvesde. [Italicè.] ſtelle. (MD 1592, F)
253
nadomeščal s sopomenskimi opisi. Slednji lahko nastopajo v vlogi ge-
sla (1. zgled) ali podgesla (2. in 3. zgled). Med iztočnično izpostavljeni-
mi opisi so tudi taki, ki hkrati predstavljajo vzorce za oblikovanje tipi-
ziranih opisnih pomenskih razlag (2. zgled).20 Npr.:
1. Boshji, Strah, ga, a, pietas, Gottforcht. (BH 1584, 48) – [Deutſch.]
Gottsforcht. [Latinè.] pietas. [Windiſch.] boshji ſtrah. [Italicè.] divoti-
one. (MD 1592, A2);
2. Pild, a, Simulachrum, ſtatua, Bild. / Kèr pilde dela, oli sresuje,
Statuarius, Bildhawer. (BH 1584, 51–52);21
3. Slép, iga, cecus, plind. / Slep na enim ozhéſi, iga, Cocles, einaugig. (BH
1584, 53)
2.1.4 Tipološko izstopa geslo z iztočnico zvezdišče, ki jo je Bohorič
pomensko pojasnil s slovensko opisno razlago, značilno za obsežnejše
razlagalne slovarje. Sestavni del razlage je tudi primerjava: Svesdiſhzhe,
zhja, ker je veliku sved[!]22 vkupe, kokèr ſo ſtosherzhizhi, Aſtrum, ſydus,
Geſtirn. (BH 1584, 63)23
2.2 V slovarčkih je mestoma že z izborom gesel oz. gesel in podgesel
ter z njihovim (običajno abecednim) zaporedjem opozorjeno tudi na več
drugih besedotvorno-pomenskih razmerij.
20 Na Bohoričevo iskanje ustreznikov latinskim izrazom, ki hkrati predstavlja iskanje
najprimernejših slovaropisnih možnosti, opozarja tudi Novak (1988, 126–27).
21 Opis kot slovensko ustreznico enobesednega nemškega poimenovanja je po
Bohoričevem zgledu v svoja slovarja v prirejeni obliki vključil tudi Megiser:
[Deutſch.] Bildhawer. [Latinè.] ſtatuarius [Windiſch.] kir pilda dela. [Italicè.]
intagliatore in pietra. (MD 1592, B3b) V MTh 1603 se opis pojavlja kot ustreznica na
novo vključenega, daljšega in pomensko natančnejšega nemškega opisa: pild -a m,
anaglyptes, ſculptor, kir pilda dela, ein Meister, der getriebene arbeit mit Bildtwerch
machet, ein Bildhauwer; Boh., Reg., Dict. (MTh 1603 (1977), 128)
22 S klicajem v oglatem oklepaju (dodala avtorica prispevka) je opozorjeno na
napačni zapis.
23 Samostalnik je po Bohoričevem zgledu v oba svoja večjezična slovarja vključil tudi
Megiser, vendar brez slovenske opisne razlage. Dodal pa je v praksi in posledično
tudi slovaropisno ustaljeno enobesedno sopomenko zvezde. Npr.: [Deutſch.]
Geſtirn. [Latinè.] aſtra. [Windiſch.] ſvesdishzhe, ſvesde. [Italicè.] ſtelle. (MD 1592, F)
253
