Page 20 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 20
razprave, študije
2.2.1 Enega izmed njih predstavljajo izhodiščni samostalniki in njim
sledeče izpeljanke s pomenom manjšalnosti: npr. kamen – kamčič, nož
– nožič.
2.2.2 Sopomenskemu nasprotno pomensko razmerje oblikujejo sa-
mostalniškim ali pridevniškim geslom dodana podgesla, sestavljena
s predpono ne-: npr. Zhaſt, ſti, amplitudo, decus, honor, achtbarkeit. /
Nezhaſt, ſti, ſramota, te, dedecus, vnehr, ſchend. (BH 1584, 60); Srezhèn,
zhniga, felix, glückſelig. / Neſrézhèn, zhniga, Infelix, vnglückſelig. (BH
1584, 53) Od ustaljeno tvorjenih protipomenskih parov odstopa par, ki
ga oblikujeta geslo glih in besednozvezno podgeslo nikar enak. Slednje
strukturno in pomensko prezrcalja nemško pridevniško ustreznico
(Glih, indecli: Similis, gleich.24 / Nikar enák, iga, dißimilis, vngleich. (BH
1584, 49)). Abecedno predhodno uvrščena sopomenka domačega izvora
enak (Enák, iga, ſimilis, gleich, eënlich. (BH 1584, 48)) je navedena brez
protipomenskega para.
2.2.3 V nekaterih primerih je na osnovi pripisanih tujejezičnih
ustreznic in ob preverjanju sobesedilnih rab ob zaporedno nanizanih
geslih oz. parih gesel in podgesel mogoče sklepati tudi na njihovo bli-
zupomensko razmerje. Gjurin (1989, 380) nanj npr. opozarja pri paru
Lesem, leſti, lesèl, Repo, Serpo, krieche, Item ſcando, ſteige. / Gori grem
gori pujti, goriſhèl, Aſcendo, ſteig hinauff. (BH 1584, 130)
2.2.4 V glagolskih slovarčkih je mogoče zaslediti kombinacije glago-
lov, ki v obliki gesel in njim dodanih podgesel poleg vidske različnosti
izkazujejo tudi pomensko, saj označujejo vrstno različna glagolska de-
janja: npr. enkratno in ponavljajoče se dejanje (npr. lučiti – lučati, gi-
bati se – ganiti se).25 Pri prvem paru je na ponavljalnost dejanja, izraže-
no z nedovršnim glagolom v podgeslu, še posebej opozorjeno: Luzhim,
24 S pripisom slovničnega kvalifikatorja indecli: (»nesklonljivo«) je Bohorič predsta-
vil prevladujoči način rabe pridevnika, ki se občasno v praksi izmenjuje s pregib-
nostnim (npr. Sakai glihi vishi, koker is doſti ſern, ena moka [...] rata, Inu is doſtih
iſtlazhenih Iagod, enu Vinu inu pytie poſtane, glih taku nas veliku, kir Vcriſtuſa ve-
ruiemo, ſmo enu Tellu inu ſmo Vcriſtuſa ſaſaieni (TO 1564, 115b), prim. tudi Ahačič
et al. 2011, 117).
25 O pomenski raznolikosti in izražanju vrst glagolskega dejanja v slovenskem
knjižnem jeziku 16. stoletja prim. Merše 1995, 286–317.
254
2.2.1 Enega izmed njih predstavljajo izhodiščni samostalniki in njim
sledeče izpeljanke s pomenom manjšalnosti: npr. kamen – kamčič, nož
– nožič.
2.2.2 Sopomenskemu nasprotno pomensko razmerje oblikujejo sa-
mostalniškim ali pridevniškim geslom dodana podgesla, sestavljena
s predpono ne-: npr. Zhaſt, ſti, amplitudo, decus, honor, achtbarkeit. /
Nezhaſt, ſti, ſramota, te, dedecus, vnehr, ſchend. (BH 1584, 60); Srezhèn,
zhniga, felix, glückſelig. / Neſrézhèn, zhniga, Infelix, vnglückſelig. (BH
1584, 53) Od ustaljeno tvorjenih protipomenskih parov odstopa par, ki
ga oblikujeta geslo glih in besednozvezno podgeslo nikar enak. Slednje
strukturno in pomensko prezrcalja nemško pridevniško ustreznico
(Glih, indecli: Similis, gleich.24 / Nikar enák, iga, dißimilis, vngleich. (BH
1584, 49)). Abecedno predhodno uvrščena sopomenka domačega izvora
enak (Enák, iga, ſimilis, gleich, eënlich. (BH 1584, 48)) je navedena brez
protipomenskega para.
2.2.3 V nekaterih primerih je na osnovi pripisanih tujejezičnih
ustreznic in ob preverjanju sobesedilnih rab ob zaporedno nanizanih
geslih oz. parih gesel in podgesel mogoče sklepati tudi na njihovo bli-
zupomensko razmerje. Gjurin (1989, 380) nanj npr. opozarja pri paru
Lesem, leſti, lesèl, Repo, Serpo, krieche, Item ſcando, ſteige. / Gori grem
gori pujti, goriſhèl, Aſcendo, ſteig hinauff. (BH 1584, 130)
2.2.4 V glagolskih slovarčkih je mogoče zaslediti kombinacije glago-
lov, ki v obliki gesel in njim dodanih podgesel poleg vidske različnosti
izkazujejo tudi pomensko, saj označujejo vrstno različna glagolska de-
janja: npr. enkratno in ponavljajoče se dejanje (npr. lučiti – lučati, gi-
bati se – ganiti se).25 Pri prvem paru je na ponavljalnost dejanja, izraže-
no z nedovršnim glagolom v podgeslu, še posebej opozorjeno: Luzhim,
24 S pripisom slovničnega kvalifikatorja indecli: (»nesklonljivo«) je Bohorič predsta-
vil prevladujoči način rabe pridevnika, ki se občasno v praksi izmenjuje s pregib-
nostnim (npr. Sakai glihi vishi, koker is doſti ſern, ena moka [...] rata, Inu is doſtih
iſtlazhenih Iagod, enu Vinu inu pytie poſtane, glih taku nas veliku, kir Vcriſtuſa ve-
ruiemo, ſmo enu Tellu inu ſmo Vcriſtuſa ſaſaieni (TO 1564, 115b), prim. tudi Ahačič
et al. 2011, 117).
25 O pomenski raznolikosti in izražanju vrst glagolskega dejanja v slovenskem
knjižnem jeziku 16. stoletja prim. Merše 1995, 286–317.
254
