Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 22
razprave, študije
pisom podatkov o predhodnih delih slovarskega značaja, v katerih se je
geselsko izpostavljena in obravnavana beseda že pojavila.30
3.1 Najtrdnejši dokaz za upoštevanje slovenskih gesel in podgesel iz
šestih trojezičnih slovarčkov iz Bohoričeve slovnice ponujajo besede
(pribl. 90), ki jih po Bohoričevem zgledu večinoma v oba slovarja vklju-
čuje tudi Megiser. Pregled nad besedjem, zajetim s popolnim izpisom
vseh tiskanih del s slovenskim besedilom iz druge polovice 16. stoletja,
jih je odkril samo v primerjanih delih: v slovnici in v Megiserjevih slo-
varjih – večinoma v obeh, redkeje pa le v MD 1592. Besede kot aring,31
beber, divjak, fravencimer, fruštuk, navidljiv, obel, rtič (v vseh treh delih
zapisano enotno Artizh/artizh), trorik, žesel;32 bledost, črvojedina, plotni-
ca; svinje33 (kot samostalnik srednjega spola), vrbišče; cartati, filati; viti,
zmrzovati; koračiti, škropiti itd., ki se pojavljajo v imenskih in glagolskih
slovarčkih, je Megiser po Bohoričevem zgledu vključil v oba slovarja.
Besede kot fendrih, klafast, oproda,34 dojnica, harta, važa, helce, vr-
toglavje,35 basati-am, razparati, vkuriti itd. so kot slovenske ustreznice
30 Stabej je predhodno v obliki obrnjenih slovarčkov že predstavil slovensko besedje
iz Bohoričeve slovnice (Stabej 1971), pa tudi robne opombe, ki pojasnjujejo z
zvezdico označene enote iz DB 1584, in besedje, navedeno v vseh štirih stolpcih
Registra (1584) (Stabej 1976).
31 V MTh 1603 se prevladujoči različici aring pridružuje še domnevno govorno
prilagojena različica arink (z nezvenečim končnim soglasnikom).
32 Npr.: Sheſel, na, ſedile, ſedes, Stuell, Seſſel. (BH 1584, 53) – [Deutſch.] Seſſel. [Latinè.]
ſella. [Windiſch.] sheſl, ſtóll. [Italicè.] sedia, banco, cariega d'appoggio. (MD 1592,
O3) Obrnjeni slovar MTh 1603 kaže, da se žesel v njem štirikrat pojavlja in da se
zapisi razlikujejo: ſhesel, ſheſl, ſheſſel in ſheſel (MTh 1603 (1977), 237). Oddaljitev od
Bohoričevega zapisa, ki se ohranja v MD 1592, je v večjezičnem slovarju posledi-
ca Megiserjevih neustaljenih pisnih navad, ki se sicer v obeh slovarjih zelo jasno
kaže prav pri zapisovanju sičnikov in šumevcev (prim. Striedter-Temps 1963, XIV;
Merše 2006, 124).
33 Sviné, éta, ſus, Saw (BH 1584, 63).
34 Beseda se glasoslovno razlikuje od različice, uporabljene v DB 1584 (npr. Inu
Ionatan je djal k'ſvojmu Oproudi (DB 1584, I,156b)) in v Registru, dodanem DB 1584
([Crajnſki.] Opróudi [Coroſhki.] Oroshniki (DB 1584, III,CcVIb)).
35 Megiser je Bohoričevima sopomenkama (geslu omotica in podgeslu vrtoglavje, v
MTh 1603 navedeno v obliki vrtoglavja) v obeh slovarjih dodal še tretjo, ki jo je
verjetno slišal v živem govoru: vrtoglavica. V slovenskem knjižnem jeziku 16. sto-
letja potrebe po rabi katere koli iz sopomenskega niza ni bilo, na rabo omotice pa
256
pisom podatkov o predhodnih delih slovarskega značaja, v katerih se je
geselsko izpostavljena in obravnavana beseda že pojavila.30
3.1 Najtrdnejši dokaz za upoštevanje slovenskih gesel in podgesel iz
šestih trojezičnih slovarčkov iz Bohoričeve slovnice ponujajo besede
(pribl. 90), ki jih po Bohoričevem zgledu večinoma v oba slovarja vklju-
čuje tudi Megiser. Pregled nad besedjem, zajetim s popolnim izpisom
vseh tiskanih del s slovenskim besedilom iz druge polovice 16. stoletja,
jih je odkril samo v primerjanih delih: v slovnici in v Megiserjevih slo-
varjih – večinoma v obeh, redkeje pa le v MD 1592. Besede kot aring,31
beber, divjak, fravencimer, fruštuk, navidljiv, obel, rtič (v vseh treh delih
zapisano enotno Artizh/artizh), trorik, žesel;32 bledost, črvojedina, plotni-
ca; svinje33 (kot samostalnik srednjega spola), vrbišče; cartati, filati; viti,
zmrzovati; koračiti, škropiti itd., ki se pojavljajo v imenskih in glagolskih
slovarčkih, je Megiser po Bohoričevem zgledu vključil v oba slovarja.
Besede kot fendrih, klafast, oproda,34 dojnica, harta, važa, helce, vr-
toglavje,35 basati-am, razparati, vkuriti itd. so kot slovenske ustreznice
30 Stabej je predhodno v obliki obrnjenih slovarčkov že predstavil slovensko besedje
iz Bohoričeve slovnice (Stabej 1971), pa tudi robne opombe, ki pojasnjujejo z
zvezdico označene enote iz DB 1584, in besedje, navedeno v vseh štirih stolpcih
Registra (1584) (Stabej 1976).
31 V MTh 1603 se prevladujoči različici aring pridružuje še domnevno govorno
prilagojena različica arink (z nezvenečim končnim soglasnikom).
32 Npr.: Sheſel, na, ſedile, ſedes, Stuell, Seſſel. (BH 1584, 53) – [Deutſch.] Seſſel. [Latinè.]
ſella. [Windiſch.] sheſl, ſtóll. [Italicè.] sedia, banco, cariega d'appoggio. (MD 1592,
O3) Obrnjeni slovar MTh 1603 kaže, da se žesel v njem štirikrat pojavlja in da se
zapisi razlikujejo: ſhesel, ſheſl, ſheſſel in ſheſel (MTh 1603 (1977), 237). Oddaljitev od
Bohoričevega zapisa, ki se ohranja v MD 1592, je v večjezičnem slovarju posledi-
ca Megiserjevih neustaljenih pisnih navad, ki se sicer v obeh slovarjih zelo jasno
kaže prav pri zapisovanju sičnikov in šumevcev (prim. Striedter-Temps 1963, XIV;
Merše 2006, 124).
33 Sviné, éta, ſus, Saw (BH 1584, 63).
34 Beseda se glasoslovno razlikuje od različice, uporabljene v DB 1584 (npr. Inu
Ionatan je djal k'ſvojmu Oproudi (DB 1584, I,156b)) in v Registru, dodanem DB 1584
([Crajnſki.] Opróudi [Coroſhki.] Oroshniki (DB 1584, III,CcVIb)).
35 Megiser je Bohoričevima sopomenkama (geslu omotica in podgeslu vrtoglavje, v
MTh 1603 navedeno v obliki vrtoglavja) v obeh slovarjih dodal še tretjo, ki jo je
verjetno slišal v živem govoru: vrtoglavica. V slovenskem knjižnem jeziku 16. sto-
letja potrebe po rabi katere koli iz sopomenskega niza ni bilo, na rabo omotice pa
256
