Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 203
vincenc rajšp
marljiv, nezanemarljiv pa je bil politični učinek gibanja, ker je »pote-
gnil Evangeličansko cerkev Avstrije v nižine strankarske politike in k
temu še v zvezo s poudarjeno habsburško kritično vsenemško stranko
Schönererja«. (Str. 106)
V slovenskem prostoru prve prestope iz Rimskokatoliške cerkve v
Evangeličansko cerkev najde že pred uradnim gibanjem Proč od Rima.
Med prvimi je bil trgovec Josef Schober, pristaš Schönererja, ki je iz
Rimskokatoliške cerkve izstopil leta 1896, 1897 pa je bil med pobudni-
ki ustanovitve evangeličanske skupnosti v Radljah (Mahrenberg). V
Mariboru se je gibanje Proč od Rima pričelo 1. aprila 1899, ko se je, na
Bismarckov rojstni dan, za prestop odločilo 14 moških. Ludwig Mahnert,
ki je bil leta 1900 vikar v Radljah, je postal leta 1903 župnik v Mariboru.
V župniji je očitno prišlo do napetosti, zaradi česar je odstopil dotedanji
župnik Josef Goschenhofer, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Ludwig
Mahnert. Pri potrditvi Mahnerta je močno vlogo igral nacionalni in an-
tiklerikalni, s tem pa tudi protislovenski moment. Leta 1912 je Mahnert
objavil roman Die Hungerglocke, v katerem je bila glavna tema »proč od
Rima« – Los von Rom. Na shodu 30. julija 1910 je pridigal proti klerikaliz-
mu in poudaril, da »v nemških deželah ne bo vladal jezuitski duh, tem-
več germanski«; za takšno so imeli tudi Spodnjo Štajersko. V ekskurzu
avtor predstavi še idejo o gibanju Proč od Rima pri Slovencih. Ugotavlja,
da ni bila uspešna, čeprav naj bi se k njej nagibal Ivan Tavčar, ki naj bi
leta 1905 izjavil (citirano po Deutsch-evangelische Korrespondenz 29. 8.
1905): »Los von Rom je odslej geslo resnično slovenske stranke.« V na-
daljevanju je predstavljen še protestantski pridigar Anton Chráska, ki
glede »proč od Rima« ni imel uspeha, čeprav je odlično govoril sloven-
sko [in prevedel Biblijo v sodoben slovenski jezik], ker da so bili Slovenci
mnenja, da je reformacija prinesla korist le Nemcem, čeprav ji dolguje-
jo nastanek svoje literature.
Leta 1905 so prestopi v Mariboru znašali 84 % vseh prestopov v
Cislajtaniji, v naslednjih letih pa okrog 10 %. Župnija se je številčno po-
večala s 350 članov v začetku gibanja na 2.280 članov leta 1914. Fara je
nove člane pridobivala v veliki meri iz delavskih vrst, predvsem mlajših
delavcev in nameščencev, ki so prihajali v Maribor.
437
marljiv, nezanemarljiv pa je bil politični učinek gibanja, ker je »pote-
gnil Evangeličansko cerkev Avstrije v nižine strankarske politike in k
temu še v zvezo s poudarjeno habsburško kritično vsenemško stranko
Schönererja«. (Str. 106)
V slovenskem prostoru prve prestope iz Rimskokatoliške cerkve v
Evangeličansko cerkev najde že pred uradnim gibanjem Proč od Rima.
Med prvimi je bil trgovec Josef Schober, pristaš Schönererja, ki je iz
Rimskokatoliške cerkve izstopil leta 1896, 1897 pa je bil med pobudni-
ki ustanovitve evangeličanske skupnosti v Radljah (Mahrenberg). V
Mariboru se je gibanje Proč od Rima pričelo 1. aprila 1899, ko se je, na
Bismarckov rojstni dan, za prestop odločilo 14 moških. Ludwig Mahnert,
ki je bil leta 1900 vikar v Radljah, je postal leta 1903 župnik v Mariboru.
V župniji je očitno prišlo do napetosti, zaradi česar je odstopil dotedanji
župnik Josef Goschenhofer, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Ludwig
Mahnert. Pri potrditvi Mahnerta je močno vlogo igral nacionalni in an-
tiklerikalni, s tem pa tudi protislovenski moment. Leta 1912 je Mahnert
objavil roman Die Hungerglocke, v katerem je bila glavna tema »proč od
Rima« – Los von Rom. Na shodu 30. julija 1910 je pridigal proti klerikaliz-
mu in poudaril, da »v nemških deželah ne bo vladal jezuitski duh, tem-
več germanski«; za takšno so imeli tudi Spodnjo Štajersko. V ekskurzu
avtor predstavi še idejo o gibanju Proč od Rima pri Slovencih. Ugotavlja,
da ni bila uspešna, čeprav naj bi se k njej nagibal Ivan Tavčar, ki naj bi
leta 1905 izjavil (citirano po Deutsch-evangelische Korrespondenz 29. 8.
1905): »Los von Rom je odslej geslo resnično slovenske stranke.« V na-
daljevanju je predstavljen še protestantski pridigar Anton Chráska, ki
glede »proč od Rima« ni imel uspeha, čeprav je odlično govoril sloven-
sko [in prevedel Biblijo v sodoben slovenski jezik], ker da so bili Slovenci
mnenja, da je reformacija prinesla korist le Nemcem, čeprav ji dolguje-
jo nastanek svoje literature.
Leta 1905 so prestopi v Mariboru znašali 84 % vseh prestopov v
Cislajtaniji, v naslednjih letih pa okrog 10 %. Župnija se je številčno po-
večala s 350 članov v začetku gibanja na 2.280 članov leta 1914. Fara je
nove člane pridobivala v veliki meri iz delavskih vrst, predvsem mlajših
delavcev in nameščencev, ki so prihajali v Maribor.
437
