Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 202
razgledi, vpogledi
nih krogov do antiklerikalizma pa bi naj krepil proslovensko orientaci-
jo Rimskokatoliške cerkve.
Tesno povezavo tukajšnjih Nemcev s protestantizmom v Nemčiji [re-
ichsdeutscher Protestantismus] razlaga s tem, da so mnogi protestantje
sami prišli iz Nemčije in ker brez organizacij v Rajhu, predvsem društva
Gustav Adolf, vzpostavitev župnijske infrastrukture ne bi bila mogoča.
Kot mejnika za zaostritev med mariborskimi protestanti in slovenski-
mi katoličani postavlja gradnjo slovenskega narodnega doma leta 1898
in frančiškanske cerkve kot slovenske v letih 1892–1900.
Tretje poglavje je posvečeno nacionalizmu in gibanju Proč od Rima –
Los-von-Rom-Bewegung. V treh podpoglavjih razlaga nacionalna ozad-
ja in obrise gibanja, organizacijski razvoj in konsekvence.
Nacionalizem naj bi prevladal tako pri nemški manjšini kot sloven-
ski večini na Spodnjem Štajerskem. Cilj tega nacionalizma naj bi bila
vzpostavitev nacionalnih držav. V Habsburški monarhiji, državi, v ka-
teri je bivalo veliko narodov [Vielvölkerstaat], je to vodilo k masivne-
mu narodnostnem konfliktu . Potem ko avtor predstavi različne sodob-
ne teorije nacionalizmov, predvsem angleško pisočih avtorjev, poglavje
zaključi z ugotovitvijo strokovnjaka za državno in mednarodno pra-
vo Edmunda Bernatzika leta 1911, da je avstrijsko narodnostno pravo
[Nationalitätenrecht] stopilo v nov stadij, ko ni šlo več za jezikovno ena-
kopravnost, temveč za to, da posameznim narodnostim vladajo le ura-
dniki, sodniki in državni organi lastne narodnosti.
Drugo obdobje zgodovine evangeličanske župnije v Mariboru je bilo
skladno s tem pod vplivom spoprijema z družbenopolitično vodilno te-
orijo nacionalizma, in sicer tako slovenskega kot tistega nemške naci-
onalnosti. Začelo se je z gibanjem Proč od Rima in končalo z razpa-
dom Monarhije. V Mariboru je število prestopov iz Katoliške cerkve v
Evangeličansko naraslo od 6 leta 1898 na 109 leta 1899. V naslednjih le-
tih, ko je bil župnik Ludwig Mahnert, je župnija Maribor postala ne le
ena tipičnih, temveč ena vodilnih Los von Rom župnij. (Str. 106)
Pri gibanju Proč od Rima je šlo za prestope iz Katoliške v
Evangeličansko cerkev. V Cislajtaniji skupno število prestopov sicer ni
bilo veliko, okrog enega odstotka, tudi realnopolitični vpliv je bil zane-
436
nih krogov do antiklerikalizma pa bi naj krepil proslovensko orientaci-
jo Rimskokatoliške cerkve.
Tesno povezavo tukajšnjih Nemcev s protestantizmom v Nemčiji [re-
ichsdeutscher Protestantismus] razlaga s tem, da so mnogi protestantje
sami prišli iz Nemčije in ker brez organizacij v Rajhu, predvsem društva
Gustav Adolf, vzpostavitev župnijske infrastrukture ne bi bila mogoča.
Kot mejnika za zaostritev med mariborskimi protestanti in slovenski-
mi katoličani postavlja gradnjo slovenskega narodnega doma leta 1898
in frančiškanske cerkve kot slovenske v letih 1892–1900.
Tretje poglavje je posvečeno nacionalizmu in gibanju Proč od Rima –
Los-von-Rom-Bewegung. V treh podpoglavjih razlaga nacionalna ozad-
ja in obrise gibanja, organizacijski razvoj in konsekvence.
Nacionalizem naj bi prevladal tako pri nemški manjšini kot sloven-
ski večini na Spodnjem Štajerskem. Cilj tega nacionalizma naj bi bila
vzpostavitev nacionalnih držav. V Habsburški monarhiji, državi, v ka-
teri je bivalo veliko narodov [Vielvölkerstaat], je to vodilo k masivne-
mu narodnostnem konfliktu . Potem ko avtor predstavi različne sodob-
ne teorije nacionalizmov, predvsem angleško pisočih avtorjev, poglavje
zaključi z ugotovitvijo strokovnjaka za državno in mednarodno pra-
vo Edmunda Bernatzika leta 1911, da je avstrijsko narodnostno pravo
[Nationalitätenrecht] stopilo v nov stadij, ko ni šlo več za jezikovno ena-
kopravnost, temveč za to, da posameznim narodnostim vladajo le ura-
dniki, sodniki in državni organi lastne narodnosti.
Drugo obdobje zgodovine evangeličanske župnije v Mariboru je bilo
skladno s tem pod vplivom spoprijema z družbenopolitično vodilno te-
orijo nacionalizma, in sicer tako slovenskega kot tistega nemške naci-
onalnosti. Začelo se je z gibanjem Proč od Rima in končalo z razpa-
dom Monarhije. V Mariboru je število prestopov iz Katoliške cerkve v
Evangeličansko naraslo od 6 leta 1898 na 109 leta 1899. V naslednjih le-
tih, ko je bil župnik Ludwig Mahnert, je župnija Maribor postala ne le
ena tipičnih, temveč ena vodilnih Los von Rom župnij. (Str. 106)
Pri gibanju Proč od Rima je šlo za prestope iz Katoliške v
Evangeličansko cerkev. V Cislajtaniji skupno število prestopov sicer ni
bilo veliko, okrog enega odstotka, tudi realnopolitični vpliv je bil zane-
436
