Page 233 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 233
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
UDC 274(497.411):070
Darja Kerec
»Prouti tvojemi bli’znyemu krivo ne izvedocsi.«
Slika prekmurskega protestantizma v medijih v preteklosti
V Prekmurju je bil vodilni izdajatelj časopisov v slovenskem lokalnem jeziku katoli-
ški duhovnik Jožef Klekl st. (1874–1948), ki je izdajal med bralci zelo priljubljena meseč-
nik Marijin list (od 1919) in tednik Novine (do 1941). Po združitvi Prekmurja z matico se
je nabor časopisov razširil in vsak izdajatelj oz. urednik je skušal najti pot do bralcev na
svojstven način – s tehtno izbranimi objavami. Poseben pečat je v prekmurski medijski
krajini pustil prav Klekl, ne toliko kot duhovnik in ker so bile vsebine v njegovih tiskih v
večjem delu nabožne, ampak ker je deloval tudi kot politik. V času njegove politične ka-
riere se je Prekmurje znašlo v novi državi. Iz Ogrske, v kateri je bila slovenska beseda v
javni sferi redko ali komaj slišana, je ta pokrajina vstopila v politično nemirno Kraljevi-
no SHS/Jugoslavijo. In to v času, ko sta se dokončno izrisala ideološko nasprotna tabora:
konservativni/katoliški in napredni/liberalni. Po letu 1919 se je identiteta Prekmurcev
definirala na novo: to ni bila več zgolj tista slovenska pokrajina z versko raznolikostjo, tu
sta bila domače narečje in »nova«, zborna slovenščina. Stari prijatelji so postali novi po-
litični konkurenti, sobivanje z Madžari je dobilo nov pomen. Edina stalnica v Kleklovih
medijih je bil njegov odnos do nekatoliških vernikov in/ali ateistov. Kljub razgledanosti
in načitanosti je vsa leta svojega delovanja ohranil premočrten stav v smislu, da je edi-
na prava vera katoliška. Vse ostale, posebej protestantska, pa so po njegovem skrenile s
poti. Tako jih je dojemal in v takšnem duhu je o njih pisal, prevajal in objavljal članke, v
katerih marsikateri podatek ni bil preverjen. Zaradi tega je pogosto prišel v »konflikt« z
drugimi časopisnimi uredništvi ali pripadniki evangeličanske veroizpovedi.
Ključne besede: Prekmurje, časopisi, lažne novice, Klekl, evangeličani, katoliki
“Thou shalt not bear false witness against thy neighbour.”
Media Image of Protestantism in Prekmurje in the Past
In Prekmurje, the leading publisher of newspapers in the local Slovene language
was the Catholic priest Jožef Klekl Sr. (1874–1948), who published the highly popular
monthly Marijin list (since 1919) and the weekly Novine (until 1941). After the unifica-
tion of Prekmurje with the rest of Slovenes, the range of newspapers expanded and each
publisher or editor tried to reach the readers in his own way—with carefully selected
publications. Klekl left a special mark in the Prekmurje media landscape, not so much as
a priest and because the contents of his publications were mostly religious, but because
he was also active as a politician. During Klekl’s political career, Prekmurje became part
of a new country. From Hungary, where a Slovene word was rarely, if at all, heard in the
public sphere, this region entered the politically troubled Kingdom of SHS/Yugosla-
467
UDC 274(497.411):070
Darja Kerec
»Prouti tvojemi bli’znyemu krivo ne izvedocsi.«
Slika prekmurskega protestantizma v medijih v preteklosti
V Prekmurju je bil vodilni izdajatelj časopisov v slovenskem lokalnem jeziku katoli-
ški duhovnik Jožef Klekl st. (1874–1948), ki je izdajal med bralci zelo priljubljena meseč-
nik Marijin list (od 1919) in tednik Novine (do 1941). Po združitvi Prekmurja z matico se
je nabor časopisov razširil in vsak izdajatelj oz. urednik je skušal najti pot do bralcev na
svojstven način – s tehtno izbranimi objavami. Poseben pečat je v prekmurski medijski
krajini pustil prav Klekl, ne toliko kot duhovnik in ker so bile vsebine v njegovih tiskih v
večjem delu nabožne, ampak ker je deloval tudi kot politik. V času njegove politične ka-
riere se je Prekmurje znašlo v novi državi. Iz Ogrske, v kateri je bila slovenska beseda v
javni sferi redko ali komaj slišana, je ta pokrajina vstopila v politično nemirno Kraljevi-
no SHS/Jugoslavijo. In to v času, ko sta se dokončno izrisala ideološko nasprotna tabora:
konservativni/katoliški in napredni/liberalni. Po letu 1919 se je identiteta Prekmurcev
definirala na novo: to ni bila več zgolj tista slovenska pokrajina z versko raznolikostjo, tu
sta bila domače narečje in »nova«, zborna slovenščina. Stari prijatelji so postali novi po-
litični konkurenti, sobivanje z Madžari je dobilo nov pomen. Edina stalnica v Kleklovih
medijih je bil njegov odnos do nekatoliških vernikov in/ali ateistov. Kljub razgledanosti
in načitanosti je vsa leta svojega delovanja ohranil premočrten stav v smislu, da je edi-
na prava vera katoliška. Vse ostale, posebej protestantska, pa so po njegovem skrenile s
poti. Tako jih je dojemal in v takšnem duhu je o njih pisal, prevajal in objavljal članke, v
katerih marsikateri podatek ni bil preverjen. Zaradi tega je pogosto prišel v »konflikt« z
drugimi časopisnimi uredništvi ali pripadniki evangeličanske veroizpovedi.
Ključne besede: Prekmurje, časopisi, lažne novice, Klekl, evangeličani, katoliki
“Thou shalt not bear false witness against thy neighbour.”
Media Image of Protestantism in Prekmurje in the Past
In Prekmurje, the leading publisher of newspapers in the local Slovene language
was the Catholic priest Jožef Klekl Sr. (1874–1948), who published the highly popular
monthly Marijin list (since 1919) and the weekly Novine (until 1941). After the unifica-
tion of Prekmurje with the rest of Slovenes, the range of newspapers expanded and each
publisher or editor tried to reach the readers in his own way—with carefully selected
publications. Klekl left a special mark in the Prekmurje media landscape, not so much as
a priest and because the contents of his publications were mostly religious, but because
he was also active as a politician. During Klekl’s political career, Prekmurje became part
of a new country. From Hungary, where a Slovene word was rarely, if at all, heard in the
public sphere, this region entered the politically troubled Kingdom of SHS/Yugosla-
467
