Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 63
tanja žigon
Religionam hartnäckigsten Widerpart [hält]«).11 Menili so, da nežnejši
spol (»das schöne Geschlecht«) ščuva ljudstvo in da so ženske bolj pre-
brisane kot zares verne, krive so bile za izkrivljene podatke na spoved-
nih lističih, ki so jih bojda ponarejale, prav tako pa niso bile pokorne
svojim možem, kar se tiče vere, tako da tudi moževa palica ni več po-
magala (Radics 1859, 202). Zato so nekatoliške ženske poskušali spre-
obrniti na mnogo strožje načine: metali so jih v ječe in jih imeli zapr-
te ob kruhu in vodi.
A kdo so sploh bili tisti, ki so se morali zagovarjati pred reformacij-
sko komisijo? Radics poroča, da so bili pozvani ustno, a le, če so žive-
li v Ljubljani, kjer je zasedala komisija, sicer pa pisno (Radics 1859, 207).
Kdaj so pozvani prišli pred komisijo, je bilo odvisno od njih, na razpo-
lago pa so imeli tudi več možnosti, in sicer a) da so prišli na splošen za-
govor pred komisijo, b) da so v terminu, ki ga je določila komisija, prejeli
zakrament svete spovedi, c) da so v določenem roku komisiji predloži-
li spovedne lističe, d) da so se odločili za eno ali drugo vero ali e) da so
sprejeli trden sklep, da pripadajo Luthrovemu nauku in da bodo zapusti-
li nadvojvodove dežele. Pozvani so smeli eno od možnosti izbrati v roku
od najmanj treh dni in največ dveh mesecev, svojo odsotnost pa so lah-
ko iz upravičenih razlogov tudi opravičili in termin preložili, vendar je
komisija preverjala, da tega niso storili večkrat (Radics 1859, 207). Kdor
ni prišel, je bil kaznovan, kazni pa so se od primera do primera razli-
kovale. Medtem ko je najnižja denarna kazen znašala 10 ali 20 dukatov,
se je najvišja lahko povzpela do 200 in celo 500 dukatov, kar je moral
plačati tisti, ki se kljub večkratnim pozivom pred komisijo ni pojavil. V
primeru bolezni kazni ni bilo, prav tako pa je komisija denar povrnila,
če je imela za to utemeljene razloge. Zapisnik navaja, da so denar vrnili
neki Neži Haumanovi (Radics 1859, 208). Za razliko od Haumanove pa
se je slabše godilo neki Klari Javornikovi12, ki da je bila nadvse trmas-
11 Podobno piše Fekonja, ki pravi, da je na Dolenjskem posebej Krško znano po tem,
da so se prebivalci oprijeli nove vere, in nadaljuje: »Saj osobito ženske so rade pos-
lušale luteranskega propovednika, in za mestne sodnike krške se je dolgo volil kak
protestant.« (Fekonja 1890, 512)
12 Radics ime zapisuje različno, in sicer Klara Jaurnikhin (Radics 1859, 208) in Klara
Jauernikhin (Radics 1862b, 76).
297
Religionam hartnäckigsten Widerpart [hält]«).11 Menili so, da nežnejši
spol (»das schöne Geschlecht«) ščuva ljudstvo in da so ženske bolj pre-
brisane kot zares verne, krive so bile za izkrivljene podatke na spoved-
nih lističih, ki so jih bojda ponarejale, prav tako pa niso bile pokorne
svojim možem, kar se tiče vere, tako da tudi moževa palica ni več po-
magala (Radics 1859, 202). Zato so nekatoliške ženske poskušali spre-
obrniti na mnogo strožje načine: metali so jih v ječe in jih imeli zapr-
te ob kruhu in vodi.
A kdo so sploh bili tisti, ki so se morali zagovarjati pred reformacij-
sko komisijo? Radics poroča, da so bili pozvani ustno, a le, če so žive-
li v Ljubljani, kjer je zasedala komisija, sicer pa pisno (Radics 1859, 207).
Kdaj so pozvani prišli pred komisijo, je bilo odvisno od njih, na razpo-
lago pa so imeli tudi več možnosti, in sicer a) da so prišli na splošen za-
govor pred komisijo, b) da so v terminu, ki ga je določila komisija, prejeli
zakrament svete spovedi, c) da so v določenem roku komisiji predloži-
li spovedne lističe, d) da so se odločili za eno ali drugo vero ali e) da so
sprejeli trden sklep, da pripadajo Luthrovemu nauku in da bodo zapusti-
li nadvojvodove dežele. Pozvani so smeli eno od možnosti izbrati v roku
od najmanj treh dni in največ dveh mesecev, svojo odsotnost pa so lah-
ko iz upravičenih razlogov tudi opravičili in termin preložili, vendar je
komisija preverjala, da tega niso storili večkrat (Radics 1859, 207). Kdor
ni prišel, je bil kaznovan, kazni pa so se od primera do primera razli-
kovale. Medtem ko je najnižja denarna kazen znašala 10 ali 20 dukatov,
se je najvišja lahko povzpela do 200 in celo 500 dukatov, kar je moral
plačati tisti, ki se kljub večkratnim pozivom pred komisijo ni pojavil. V
primeru bolezni kazni ni bilo, prav tako pa je komisija denar povrnila,
če je imela za to utemeljene razloge. Zapisnik navaja, da so denar vrnili
neki Neži Haumanovi (Radics 1859, 208). Za razliko od Haumanove pa
se je slabše godilo neki Klari Javornikovi12, ki da je bila nadvse trmas-
11 Podobno piše Fekonja, ki pravi, da je na Dolenjskem posebej Krško znano po tem,
da so se prebivalci oprijeli nove vere, in nadaljuje: »Saj osobito ženske so rade pos-
lušale luteranskega propovednika, in za mestne sodnike krške se je dolgo volil kak
protestant.« (Fekonja 1890, 512)
12 Radics ime zapisuje različno, in sicer Klara Jaurnikhin (Radics 1859, 208) in Klara
Jauernikhin (Radics 1862b, 76).
297
