Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 157
marko kerševan
v slovenskem prostoru, tako zdaj kot v prihodnje. Prepričan sem, da ona
sama temu ne bi nasprotovala.
Post scriptum
V rubriki Bilo je povedano objavljamo izbor odlomkov iz zadnje knji-
ge Cvetke Hedžet Tóth, ki govore o Schopenhauerju. Razloga za tak
izbor sta dva. Cvetka Tóth je sama napovedala poseben prispevek o
Schopenhauerju za revijo, a ga ni uspela pripraviti. Tekst iz knjige poleg
tega (bolje kot besedila, ki jih je posebej pripravila za objavo v naši revi-
ji) ilustrira širino njenega intelektualnega obzorja in značilnosti njene-
ga filozofskega raziskovanja ter delovanja. Te vidike njenega dela bodo
seveda analizirali in predstavili ob drugih prilikah ter v drugih okvir-
jih njeni kolegi in kolegice s Filozofije. Z vidika, ki sem ga upošteval pri
zgornji predstavitvi njenih prispevkov v reviji, pa je treba ob izbranih
odlomkih iz knjige poudariti vsaj troje: (1) njen plaidoyer za etiko in ne-
nasilje, ki je še posebej nujen po »sesutju boljševiškega socializma« in z
njim »koncu revolucij zadnjih dveh stoletij«; (2) ponovno nasprotovanje
egoističnemu individualizmu in njegovim načelom ter ponovno afirma-
cijo medčloveške solidarnosti in njenih temeljev; (3) zavračanje enačenja
med religijo/religioznostjo in etiko/etičnostjo ter hkratno ugotavljanje
možnosti in koristnosti njune medsebojne podpore. Vse troje je mogoče
razumeti kot še en njen »prispevek k stvari protestantizma«.
155
v slovenskem prostoru, tako zdaj kot v prihodnje. Prepričan sem, da ona
sama temu ne bi nasprotovala.
Post scriptum
V rubriki Bilo je povedano objavljamo izbor odlomkov iz zadnje knji-
ge Cvetke Hedžet Tóth, ki govore o Schopenhauerju. Razloga za tak
izbor sta dva. Cvetka Tóth je sama napovedala poseben prispevek o
Schopenhauerju za revijo, a ga ni uspela pripraviti. Tekst iz knjige poleg
tega (bolje kot besedila, ki jih je posebej pripravila za objavo v naši revi-
ji) ilustrira širino njenega intelektualnega obzorja in značilnosti njene-
ga filozofskega raziskovanja ter delovanja. Te vidike njenega dela bodo
seveda analizirali in predstavili ob drugih prilikah ter v drugih okvir-
jih njeni kolegi in kolegice s Filozofije. Z vidika, ki sem ga upošteval pri
zgornji predstavitvi njenih prispevkov v reviji, pa je treba ob izbranih
odlomkih iz knjige poudariti vsaj troje: (1) njen plaidoyer za etiko in ne-
nasilje, ki je še posebej nujen po »sesutju boljševiškega socializma« in z
njim »koncu revolucij zadnjih dveh stoletij«; (2) ponovno nasprotovanje
egoističnemu individualizmu in njegovim načelom ter ponovno afirma-
cijo medčloveške solidarnosti in njenih temeljev; (3) zavračanje enačenja
med religijo/religioznostjo in etiko/etičnostjo ter hkratno ugotavljanje
možnosti in koristnosti njune medsebojne podpore. Vse troje je mogoče
razumeti kot še en njen »prispevek k stvari protestantizma«.
155
