Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 161
emidio campi
Viri
Leta 1975 je v pomembni monografiji, kjer je analiziral raziskave o
Zwingliju v 20. stoletju, Ulrich Gäbler hvalil visoko znanstveno raven
kritične izdaje Zwinglijevih del. Pri tem pa je opomnil, da na podro-
čju, ki se nanaša na eksegetske spise o Novi zavezi ni bilo dovolj hitrega
napredka, zaradi česar so bile s tem povezane raziskave zelo okrnjene.7
V naslednjih osemintridesetih letih so tovrstne objave zavirali različ-
ni dejavniki, kot so uredniške in finančne težave, konec leta 2013 pa je
izšlo pet obsežnih zvezkov, ki so sklenili kritično izdajo reformatorje-
vih zbranih del Hulderich Zwinglis sämtliche Werke,8 ki je začela izhaja-
ti leta 1905. Približno petino gradiva sestavljajo Zwinglijeva neobjavlje-
na dela. Sedaj lahko bolje razumemo Zwinglijevo biblično eksegezo in
njegov razvoj od erazmijanskega humanista do reformatorja. Ker se je
njegova eksegetska produkcija odvijala v kontekstu Prophezei, prve teo-
loške šole za pastorje, ustanovljene leta 1525, so bile s tem povezane raz-
lage tako očitno plod skupinskega dela, četudi je bila züriška duhovščina
do neke mere podrejena močni osebnosti reformatorja. Preučevanje teh
novih besedil nam tako lahko pomaga pri razumevanju züriške refor-
macije, njene misli in institucij pa tudi zgodnjesodobnih bibličnih študij.
V preučevanem obdobju so bili končani ali pa se koncu pribli-
žujejo tudi drugi pomembni projekti. Tu velja najprej omeniti revijo
Zwingliana,9 ki nepretrgoma izhaja od leta 1897 in za študij švicarske re-
formacije pomeni pravo zakladnico, saj njene strani, namenjene pred-
vsem raziskovalcem, ki imajo pri roki specializirane knjižnice, vsebujejo
kopico pomembnih razprav in primarnih virov. Da bi zadostili zahte-
vam digitalne dobe, so vse zvezke revije digitalizirali in ti so, razen zad-
njih treh številk, dostopni zastonj. Trenutno je na spletu v 202 zvezkih
revije na voljo več kot 2.200 člankov z omogočenim iskanjem. Veliko
poznavalcev priznava badensko razpravo iz maja 1526 za točko zasuka
v zgodovini švicarske reformacije. Četudi se je končala z jasno zmago
Johannesa Ecka, je dogodek Bern, Sankt Gallen, Basel in Schaffhausen
oddaljil od njihovih katoliških konfederatov, tako da so mesta med leto-
ma 1528 in 1529 sledila zgledu Züricha. Opazno velika vrzel na področju
159
Viri
Leta 1975 je v pomembni monografiji, kjer je analiziral raziskave o
Zwingliju v 20. stoletju, Ulrich Gäbler hvalil visoko znanstveno raven
kritične izdaje Zwinglijevih del. Pri tem pa je opomnil, da na podro-
čju, ki se nanaša na eksegetske spise o Novi zavezi ni bilo dovolj hitrega
napredka, zaradi česar so bile s tem povezane raziskave zelo okrnjene.7
V naslednjih osemintridesetih letih so tovrstne objave zavirali različ-
ni dejavniki, kot so uredniške in finančne težave, konec leta 2013 pa je
izšlo pet obsežnih zvezkov, ki so sklenili kritično izdajo reformatorje-
vih zbranih del Hulderich Zwinglis sämtliche Werke,8 ki je začela izhaja-
ti leta 1905. Približno petino gradiva sestavljajo Zwinglijeva neobjavlje-
na dela. Sedaj lahko bolje razumemo Zwinglijevo biblično eksegezo in
njegov razvoj od erazmijanskega humanista do reformatorja. Ker se je
njegova eksegetska produkcija odvijala v kontekstu Prophezei, prve teo-
loške šole za pastorje, ustanovljene leta 1525, so bile s tem povezane raz-
lage tako očitno plod skupinskega dela, četudi je bila züriška duhovščina
do neke mere podrejena močni osebnosti reformatorja. Preučevanje teh
novih besedil nam tako lahko pomaga pri razumevanju züriške refor-
macije, njene misli in institucij pa tudi zgodnjesodobnih bibličnih študij.
V preučevanem obdobju so bili končani ali pa se koncu pribli-
žujejo tudi drugi pomembni projekti. Tu velja najprej omeniti revijo
Zwingliana,9 ki nepretrgoma izhaja od leta 1897 in za študij švicarske re-
formacije pomeni pravo zakladnico, saj njene strani, namenjene pred-
vsem raziskovalcem, ki imajo pri roki specializirane knjižnice, vsebujejo
kopico pomembnih razprav in primarnih virov. Da bi zadostili zahte-
vam digitalne dobe, so vse zvezke revije digitalizirali in ti so, razen zad-
njih treh številk, dostopni zastonj. Trenutno je na spletu v 202 zvezkih
revije na voljo več kot 2.200 člankov z omogočenim iskanjem. Veliko
poznavalcev priznava badensko razpravo iz maja 1526 za točko zasuka
v zgodovini švicarske reformacije. Četudi se je končala z jasno zmago
Johannesa Ecka, je dogodek Bern, Sankt Gallen, Basel in Schaffhausen
oddaljil od njihovih katoliških konfederatov, tako da so mesta med leto-
ma 1528 in 1529 sledila zgledu Züricha. Opazno velika vrzel na področju
159
