Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 166
prevod
eno težnjo.28 Internetne objave redkih knjig in arhivskih dokumentov so
se v zadnjih desetih letih presenetljivo razmahnile. Faksimile izdaje in
digitalna besedila so popolnoma nadomestili mikrofiš zbirke izvirnih
del in so do danes postali nujni del raziskovalne infrastrukture.29 Kako
bo ta eksplozija dostopnosti zgodnjih besedil vplivala na stroko? Gotovo
je raziskovanje s temi novimi orodji učinkovitejše, izčrpnejše ter vklju-
čuje manj logističnih in finančnih bremen kot prej. Kot jasno kaže pri-
mer Bullingerjeve korespondence, interes, da bi se končali kompleksni,
dragi in dolgotrajni projekti, precej upada, saj je veliko izvirnih besedil
lažje dostopnih in se jih lažje navaja v digitalni obliki. To prinaša izje-
mne priložnosti – predstavljajte si, da lahko iščete ključne besede po več
tisoč straneh Bullingerjeve zbirke pisem –, a tudi velike izzive. Do se-
daj smo bili odvisni od raziskovalcev, ki so natančno pregledali rokopi-
se in v lepih zvezkih ponudili izčrpno dokumentacijo o izvoru vsakega
pisma, povzetek tem, na katere se navezuje razprava, in kritični aparat,
pri čemer so veljali za nekakšne posrednike med bralci in besedilom.
V prihodnosti bomo digitalizirana pisma lahko brali doma na ekranu,
a resda v izvirni obliki, brez komentarja k težavnim odlomkom bese-
dila. Zgodovinarji se bodo z njimi verjetno morali spoprijeti na druga-
čen način in pridobiti nove veščine, da bi jih lahko primerno analizirali.
Glede tega je danes izziv za našo stroko na prvi pogled preprost: pisati
zgodovino, ki računalniško iskanje in povzemanje obsežnega dostop-
nega materiala združuje z osnovnimi zgodovinarjevimi veščinami pre-
učevanja, interpretacije in vrednotenja dokumentov ter njihove kohe-
rentne razlage in pojasnila.
Pri tej razpravi ne smemo prezreti tudi nedavnega premika. Knjižno
izdajanje virov švicarskih anabaptistov je v osemdesetih in devetdese-
tih letih preteklega stoletja nekoliko upadlo. Že bežen pregled komenti-
ranih reformacijskih bibliografij jasno kaže, da se je v zadnjem času kar
nekaj znanstvenikov spet spoprijelo s to pomembno nalogo.30 Medtem
ko ostaja jezik večjega dela raziskav še vedno angleščina, pri čemer pre-
vladujejo učenjaki menonitskega izročila, se na to mikavno področje re-
formacijskih študij dejavno vračajo švicarski raziskovalci. Zanimivo je,
da se je na obeh straneh Atlantika historiografska paradigma »dolge re-
164
eno težnjo.28 Internetne objave redkih knjig in arhivskih dokumentov so
se v zadnjih desetih letih presenetljivo razmahnile. Faksimile izdaje in
digitalna besedila so popolnoma nadomestili mikrofiš zbirke izvirnih
del in so do danes postali nujni del raziskovalne infrastrukture.29 Kako
bo ta eksplozija dostopnosti zgodnjih besedil vplivala na stroko? Gotovo
je raziskovanje s temi novimi orodji učinkovitejše, izčrpnejše ter vklju-
čuje manj logističnih in finančnih bremen kot prej. Kot jasno kaže pri-
mer Bullingerjeve korespondence, interes, da bi se končali kompleksni,
dragi in dolgotrajni projekti, precej upada, saj je veliko izvirnih besedil
lažje dostopnih in se jih lažje navaja v digitalni obliki. To prinaša izje-
mne priložnosti – predstavljajte si, da lahko iščete ključne besede po več
tisoč straneh Bullingerjeve zbirke pisem –, a tudi velike izzive. Do se-
daj smo bili odvisni od raziskovalcev, ki so natančno pregledali rokopi-
se in v lepih zvezkih ponudili izčrpno dokumentacijo o izvoru vsakega
pisma, povzetek tem, na katere se navezuje razprava, in kritični aparat,
pri čemer so veljali za nekakšne posrednike med bralci in besedilom.
V prihodnosti bomo digitalizirana pisma lahko brali doma na ekranu,
a resda v izvirni obliki, brez komentarja k težavnim odlomkom bese-
dila. Zgodovinarji se bodo z njimi verjetno morali spoprijeti na druga-
čen način in pridobiti nove veščine, da bi jih lahko primerno analizirali.
Glede tega je danes izziv za našo stroko na prvi pogled preprost: pisati
zgodovino, ki računalniško iskanje in povzemanje obsežnega dostop-
nega materiala združuje z osnovnimi zgodovinarjevimi veščinami pre-
učevanja, interpretacije in vrednotenja dokumentov ter njihove kohe-
rentne razlage in pojasnila.
Pri tej razpravi ne smemo prezreti tudi nedavnega premika. Knjižno
izdajanje virov švicarskih anabaptistov je v osemdesetih in devetdese-
tih letih preteklega stoletja nekoliko upadlo. Že bežen pregled komenti-
ranih reformacijskih bibliografij jasno kaže, da se je v zadnjem času kar
nekaj znanstvenikov spet spoprijelo s to pomembno nalogo.30 Medtem
ko ostaja jezik večjega dela raziskav še vedno angleščina, pri čemer pre-
vladujejo učenjaki menonitskega izročila, se na to mikavno področje re-
formacijskih študij dejavno vračajo švicarski raziskovalci. Zanimivo je,
da se je na obeh straneh Atlantika historiografska paradigma »dolge re-
164
