Page 165 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 165
emidio campi
Finančne omejitve so vplivale tudi na nedavno izdajo dopisovanja
Oswalda Myconiusa (1512–1552).27 Njegovo ime danes ni poznano vsem,
zato velja omeniti, da je nasledil Johannesa Oecolampadiusa na čelu
baselske cerkve, ki jo je vodil do svoje smrti. Njegova pisma veljajo za
enega najbogatejših virov o začetku švicarske reformacije in njenih hu-
manističnih začetkih v sodalitas Erasmiana. Sicer 1338 pisem, ki jih je
Myconius poslal ali prejel, ni bilo objavljenih in extenso, ampak v obli-
ki registra v sodobni nemščini, zaradi česar so opombe zelo omejene,
zato pa besedilo vsebuje napotke v oklepajih. Za vsako pismo je navede-
no, kje se nahaja, če in kje je bilo objavljeno (in/ali prevedeno) ali če je
še vedno neobjavljeno. Poleg tega uvod knjige ponuja natančen pregled
Myconiusovega življenja, ki dopolnjuje in popravlja starejše življenjepise.
Tretji primer se nanaša na paradnega konja uredniškega programa
Inštituta zgodovine švicarske reforme Univerze v Zürichu, kritično iz-
dajo Bullingerjeve zbirke pisem, katerega drnec je v zadnjem času pre-
cej nemiren. Znano je, da ta izjemno bogata zbirka virov ne osvetlju-
je zgolj züriške reformacije, ampak ponuja celo vpogled v mednarodno
mrežo učenjakov zgodnje sodobnosti. Od leta 1973 je bila približno četr-
tina od 12.000 obstoječih pisem, ki jih je Bullinger poslal ali prejel, obja-
vljena v 19 zvezkih, ki pokrivajo obdobje med letoma 1524 in 1547 in ka-
terih natančno pripravljena izdaja presega sprejete standarde kvalitete.
Poleg tega so zvezki 1–15 sedaj dostopni v digitalni različici, ki omogoča
ukazno iskanje. Od leta 2020 pa konvencionalne agencije za financira-
nje ne bodo več podpirale projekta. Trenutno smo v obdobju tranzicije,
v katerem bo najbrž preostala korespondenca z minimalno uredniško
obdelavo ali celo brez nje na koncu shranjena na spletu, namesto da bi
jo objavili v ustaljenih tiskanih izdajah. Cilj je digitalizirati in objaviti
vse omenjeno dopisovanje, da bi ga lahko uporabljali povsod po svetu.
Za ta inovativen projekt bo potrebnih približno šest milijonov švicar-
skih frankov. Inštitut za zgodovino švicarske reformacije pri tem pod-
vigu podpira Fundacija Univerze v Zürichu, a v tem trenutku ni pov-
sem gotovo, kako se bo zadeva razpletla.
Ti trije primeri kažejo, kako dejavniki onkraj izključno znanstvenih
kriterijev spreminjajo našo disciplino. A tu je potrebno opomniti še na
163
Finančne omejitve so vplivale tudi na nedavno izdajo dopisovanja
Oswalda Myconiusa (1512–1552).27 Njegovo ime danes ni poznano vsem,
zato velja omeniti, da je nasledil Johannesa Oecolampadiusa na čelu
baselske cerkve, ki jo je vodil do svoje smrti. Njegova pisma veljajo za
enega najbogatejših virov o začetku švicarske reformacije in njenih hu-
manističnih začetkih v sodalitas Erasmiana. Sicer 1338 pisem, ki jih je
Myconius poslal ali prejel, ni bilo objavljenih in extenso, ampak v obli-
ki registra v sodobni nemščini, zaradi česar so opombe zelo omejene,
zato pa besedilo vsebuje napotke v oklepajih. Za vsako pismo je navede-
no, kje se nahaja, če in kje je bilo objavljeno (in/ali prevedeno) ali če je
še vedno neobjavljeno. Poleg tega uvod knjige ponuja natančen pregled
Myconiusovega življenja, ki dopolnjuje in popravlja starejše življenjepise.
Tretji primer se nanaša na paradnega konja uredniškega programa
Inštituta zgodovine švicarske reforme Univerze v Zürichu, kritično iz-
dajo Bullingerjeve zbirke pisem, katerega drnec je v zadnjem času pre-
cej nemiren. Znano je, da ta izjemno bogata zbirka virov ne osvetlju-
je zgolj züriške reformacije, ampak ponuja celo vpogled v mednarodno
mrežo učenjakov zgodnje sodobnosti. Od leta 1973 je bila približno četr-
tina od 12.000 obstoječih pisem, ki jih je Bullinger poslal ali prejel, obja-
vljena v 19 zvezkih, ki pokrivajo obdobje med letoma 1524 in 1547 in ka-
terih natančno pripravljena izdaja presega sprejete standarde kvalitete.
Poleg tega so zvezki 1–15 sedaj dostopni v digitalni različici, ki omogoča
ukazno iskanje. Od leta 2020 pa konvencionalne agencije za financira-
nje ne bodo več podpirale projekta. Trenutno smo v obdobju tranzicije,
v katerem bo najbrž preostala korespondenca z minimalno uredniško
obdelavo ali celo brez nje na koncu shranjena na spletu, namesto da bi
jo objavili v ustaljenih tiskanih izdajah. Cilj je digitalizirati in objaviti
vse omenjeno dopisovanje, da bi ga lahko uporabljali povsod po svetu.
Za ta inovativen projekt bo potrebnih približno šest milijonov švicar-
skih frankov. Inštitut za zgodovino švicarske reformacije pri tem pod-
vigu podpira Fundacija Univerze v Zürichu, a v tem trenutku ni pov-
sem gotovo, kako se bo zadeva razpletla.
Ti trije primeri kažejo, kako dejavniki onkraj izključno znanstvenih
kriterijev spreminjajo našo disciplino. A tu je potrebno opomniti še na
163
