Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 25
vanja kočevar
prevladujočim deželnim identitetam (gl. Höfler 2009; Kočevar 2019b,
387–92; Rajšp 2020, 276–77).
Etnični prostor svojega ljudstva je dobro poznal tudi Trubar, ki si
je kot mladenič nabiral znanje ter nato še pred objavo prve slovenske
knjige kot duhovnik služboval v Trstu, Laškem, Ljubljani in Šentjerneju
(Grdina 1999b, 372–73). O tem je v pismu svojemu švicarskemu reforma-
torskemu kolegu Heinrichu Bullingerju s 13. septembra 1555 med drugim
zapisal: »[…] vnd aus derselbigen 17 jar nacheinander jm Windischland
gepredigt; […]« (Trubar [1555] 2015, 19).15 Ne Slovenci ne »Slovenska de-
žela« (Windischland), v kateri je reformator še kot katoliški duhovnik
pridigal, nista bili njegovi iznajdbi, temveč zgodovinski danosti, ki sta
imeli (zgolj) jezikovne in etnične atribute.
Na jezikovnem in etničnem načelu je Trubar nato osnoval tudi svoj
koncept Slovenske cerkve, ki je, kot ugotavlja Luka Vidmar, idejno pre
stal protireformacijo in v dobi katoliškega pismenstva do prve polovice
18. stoletja pomembno zaznamoval tudi delovanje Katoliške cerkve na
jezikovnem področju (Vidmar 2018, 9; 2019, 14; gl. tudi: Kerševan 2009,
31–32; Kidrič 1929–38, 65–66). V isto leto kot zgoraj omenjeno Trubarjevo
pismo Bullingerju datirata tudi prvi znani pisni omembi »Slovenske
cerkve« (nem. windische Kirche). In sicer je, kot opozarja Vidmar, Trubar
svoji knjigi Ta evangeli svetiga Matevsha in Cathechismus, ki sta izšli
leta 1555 (Vidmar, v tisku), posvetil, prvo: »TEI PRAVI CERQVI Boshy
tiga Slouenskiga Ieſika« (Trubar 1555, A2a), drugo pa: »VSEM VERNIM
kerszhenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Ieſiga« (Trubar 1550b,
A2).
Koncept »Slovenske cerkve« je še jasnejše poteze dobil v Trubarjevi
Cerkovni ordningi iz leta 1564, ki je bila namenjena protestantski cerkve-
Windischen lannden (Lazar, v tisku). Boris Hajdinjak (2017, 71) opozarja na dve
rabi nemške različice integralnega označevalca za slovenski etnični prostor, ki sta
nastali v povezavi s slovenskim kmečkim uporom leta 1515, in sicer je Sebastian
Franck v delu Germaniae Chronicon iz leta 1538 omenil Auflauff im Windischen
Land, nakar je Clemens Jäger v delu Spiegel der Ehren , ki je izšlo pred letom 1561,
upor poimenoval Bauern-Aufruhr im Windischland.
15 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 19. Prevod na str. 20: »[…] in iz njih 17 let zapo-
red v slovenski deželi pridigal; […]«.
23
prevladujočim deželnim identitetam (gl. Höfler 2009; Kočevar 2019b,
387–92; Rajšp 2020, 276–77).
Etnični prostor svojega ljudstva je dobro poznal tudi Trubar, ki si
je kot mladenič nabiral znanje ter nato še pred objavo prve slovenske
knjige kot duhovnik služboval v Trstu, Laškem, Ljubljani in Šentjerneju
(Grdina 1999b, 372–73). O tem je v pismu svojemu švicarskemu reforma-
torskemu kolegu Heinrichu Bullingerju s 13. septembra 1555 med drugim
zapisal: »[…] vnd aus derselbigen 17 jar nacheinander jm Windischland
gepredigt; […]« (Trubar [1555] 2015, 19).15 Ne Slovenci ne »Slovenska de-
žela« (Windischland), v kateri je reformator še kot katoliški duhovnik
pridigal, nista bili njegovi iznajdbi, temveč zgodovinski danosti, ki sta
imeli (zgolj) jezikovne in etnične atribute.
Na jezikovnem in etničnem načelu je Trubar nato osnoval tudi svoj
koncept Slovenske cerkve, ki je, kot ugotavlja Luka Vidmar, idejno pre
stal protireformacijo in v dobi katoliškega pismenstva do prve polovice
18. stoletja pomembno zaznamoval tudi delovanje Katoliške cerkve na
jezikovnem področju (Vidmar 2018, 9; 2019, 14; gl. tudi: Kerševan 2009,
31–32; Kidrič 1929–38, 65–66). V isto leto kot zgoraj omenjeno Trubarjevo
pismo Bullingerju datirata tudi prvi znani pisni omembi »Slovenske
cerkve« (nem. windische Kirche). In sicer je, kot opozarja Vidmar, Trubar
svoji knjigi Ta evangeli svetiga Matevsha in Cathechismus, ki sta izšli
leta 1555 (Vidmar, v tisku), posvetil, prvo: »TEI PRAVI CERQVI Boshy
tiga Slouenskiga Ieſika« (Trubar 1555, A2a), drugo pa: »VSEM VERNIM
kerszhenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Ieſiga« (Trubar 1550b,
A2).
Koncept »Slovenske cerkve« je še jasnejše poteze dobil v Trubarjevi
Cerkovni ordningi iz leta 1564, ki je bila namenjena protestantski cerkve-
Windischen lannden (Lazar, v tisku). Boris Hajdinjak (2017, 71) opozarja na dve
rabi nemške različice integralnega označevalca za slovenski etnični prostor, ki sta
nastali v povezavi s slovenskim kmečkim uporom leta 1515, in sicer je Sebastian
Franck v delu Germaniae Chronicon iz leta 1538 omenil Auflauff im Windischen
Land, nakar je Clemens Jäger v delu Spiegel der Ehren , ki je izšlo pred letom 1561,
upor poimenoval Bauern-Aufruhr im Windischland.
15 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 19. Prevod na str. 20: »[…] in iz njih 17 let zapo-
red v slovenski deželi pridigal; […]«.
23
