Page 20 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 20
razprave, študije, papers
pa so ga dojemali tudi »Bezjaki« sami, kot dokazuje ocena Trubarjevega
dela, nastala februarja 1560, v kateri je anonimni avtor med drugim
zapisal:
[G]ovor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na poseb-
nosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in
Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bi-
vajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski
in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je
potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ili-
rih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo
razumeli. ([Skalić?] [1560] 2015, 390, izvirnik 389)7
Geografski okvir naslovnikov svojih del pa je v odgovoru na ano-
nimno oceno svojega dela, ki je sledil že marca istega leta, podal tudi
Trubar sam, ko je zapisal:
Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dosto-
janstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne
biti doktor Skalić. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem
pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem ime-
ti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce,
Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Če-
hov ali Poljakov. (Trubar [1560] 2015, 59, izvirnik 58)8
Slovenski knjižni jezik je nato pičlih 34 let po izidu prvih dveh
knjig dobil še svoj celotni prevod Svetega pisma, ki ga je prispeval Jurij
Dalmatin, in svojo prvo slovnico Arcticae horulae, ki jo je prispeval
Adam Bohorič (Pogorelec 2011, 35; Ahačič 2007, 69–211; Dolinar et al.
2011, 134). Ob tem velja izpostaviti še pomen posebne komisije, sestav
ljene iz teologov in predstavnikov deželnih stanov Štajerske, Koroške
in Kranjske, ki so Dalmatinov prevod Biblije pregledali tudi po jezi-
kovni plati in Trubarjev pravopis nadomestili z izboljšanim Kreljevim.
Sebastjan Krelj, ki je bil sicer bolj kot latinici naklonjen cirilici in ne-
7 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 390, izvirnik 389.
8 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 59, izvirnik 58.
18
pa so ga dojemali tudi »Bezjaki« sami, kot dokazuje ocena Trubarjevega
dela, nastala februarja 1560, v kateri je anonimni avtor med drugim
zapisal:
[G]ovor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na poseb-
nosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in
Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bi-
vajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski
in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je
potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ili-
rih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo
razumeli. ([Skalić?] [1560] 2015, 390, izvirnik 389)7
Geografski okvir naslovnikov svojih del pa je v odgovoru na ano-
nimno oceno svojega dela, ki je sledil že marca istega leta, podal tudi
Trubar sam, ko je zapisal:
Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dosto-
janstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne
biti doktor Skalić. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem
pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem ime-
ti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce,
Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Če-
hov ali Poljakov. (Trubar [1560] 2015, 59, izvirnik 58)8
Slovenski knjižni jezik je nato pičlih 34 let po izidu prvih dveh
knjig dobil še svoj celotni prevod Svetega pisma, ki ga je prispeval Jurij
Dalmatin, in svojo prvo slovnico Arcticae horulae, ki jo je prispeval
Adam Bohorič (Pogorelec 2011, 35; Ahačič 2007, 69–211; Dolinar et al.
2011, 134). Ob tem velja izpostaviti še pomen posebne komisije, sestav
ljene iz teologov in predstavnikov deželnih stanov Štajerske, Koroške
in Kranjske, ki so Dalmatinov prevod Biblije pregledali tudi po jezi-
kovni plati in Trubarjev pravopis nadomestili z izboljšanim Kreljevim.
Sebastjan Krelj, ki je bil sicer bolj kot latinici naklonjen cirilici in ne-
7 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 390, izvirnik 389.
8 Tj. Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 59, izvirnik 58.
18
