Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 26
razprave, študije, papers
ni organizaciji na Kranjskem, pa tudi v širšem slovenskem prostoru
(Kerševan 2009, 32; Grdina 1999b, 376; Ahačič 2014, 501, 508–9). Knjiga,
napisana v visoki knjižni slovenščini, je prinašala smernice, ki bi ureja-
le cerkveno strukturo evangeličanske verske skupnosti in ji dale pasto-
ralne ter obredne temelje (Rajhman 1988, 44; Grdina 1999b, 376; Ahačič
2014, 501). Čeprav Trubarjev cerkveni red v praksi ni popolnoma zaži-
vel, predstavlja idejno vizijo slovenske reformacije. Marko Kerševan gle-
de Cerkovne ordninge ugotavlja, da gre za »besedilo, ki bi hkrati spod-
bujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ljudi
’slovenskega jezika’« (Kerševan 2009, 32).
Ker je po Augsburškem verskem miru iz leta 1555 odločanje o vero-
izpovedi posameznih dežel Svetega rimskega cesarstva pripadalo de-
želnemu knezu, je Cerkovna ordninga posegala v njegove pravice. To je
botrovalo tako zaplembi knjige kot Trubarjevemu izgonu. (Žnidaršič
Golec 2009, 234–36; Ahačič 2014, 508–9) Kljub deželnoknežji prepovedi
Cerkovne ordninge so jo v omejenem številu vendarle uporabljali prote-
stanti širom slovenskega etničnega prostora tako na Kranjskem kot tudi
na Štajerskem, Koroškem in Goriškem (Kidrič 1929–38, 65–66; Žnidaršič
Golec 2009, 234–36, 239; Ahačič 2014, 508–9). Poleg tega je kljub odsot-
nosti cerkvenoupravne strukture koncept Slovenske cerkve, kot kažeta
spodnja primera, na idejni ravni zaživel.16
Andrej Savinec je namreč v svojem pismu kranjskim odbornikom z
10. januarja 1572 med drugim izrazil željo po služenju vnserer armen win-
dischen Kirchen. Trubarjev varovanec je svoje naslovnike obveščal, da
študija teologije v Tübingenu zastran neimenovanih razlogov ne more
več nadaljevati, in jih prosil, da bi mu dodelili pomoč ali cerkveno služ-
bo v »ljubi domovini« (nem. lieben Patriae). Smoter svojega študija je od-
bornikom opisal z besedami:
Pred štirimi leti sem se, vaših milosti nevreden služabnik, iz šole va-
ših milosti, po nasvetu in prijateljskem nagovarjanju mojega dragega lju-
beznivega gospoda in zaščitnika učenega gospoda Primoža Trubarja, na-
potil iz Ljubljane v Tübingen, da bi tukaj študiral teologijo in Sveto pismo
16 Besedno zvezo windische Kirche je uporabljal tudi Jurij Dalmatin (Vidmar, v tis
ku). Gl. tudi Ahačič 2014, 508–9.
24
ni organizaciji na Kranjskem, pa tudi v širšem slovenskem prostoru
(Kerševan 2009, 32; Grdina 1999b, 376; Ahačič 2014, 501, 508–9). Knjiga,
napisana v visoki knjižni slovenščini, je prinašala smernice, ki bi ureja-
le cerkveno strukturo evangeličanske verske skupnosti in ji dale pasto-
ralne ter obredne temelje (Rajhman 1988, 44; Grdina 1999b, 376; Ahačič
2014, 501). Čeprav Trubarjev cerkveni red v praksi ni popolnoma zaži-
vel, predstavlja idejno vizijo slovenske reformacije. Marko Kerševan gle-
de Cerkovne ordninge ugotavlja, da gre za »besedilo, ki bi hkrati spod-
bujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ljudi
’slovenskega jezika’« (Kerševan 2009, 32).
Ker je po Augsburškem verskem miru iz leta 1555 odločanje o vero-
izpovedi posameznih dežel Svetega rimskega cesarstva pripadalo de-
želnemu knezu, je Cerkovna ordninga posegala v njegove pravice. To je
botrovalo tako zaplembi knjige kot Trubarjevemu izgonu. (Žnidaršič
Golec 2009, 234–36; Ahačič 2014, 508–9) Kljub deželnoknežji prepovedi
Cerkovne ordninge so jo v omejenem številu vendarle uporabljali prote-
stanti širom slovenskega etničnega prostora tako na Kranjskem kot tudi
na Štajerskem, Koroškem in Goriškem (Kidrič 1929–38, 65–66; Žnidaršič
Golec 2009, 234–36, 239; Ahačič 2014, 508–9). Poleg tega je kljub odsot-
nosti cerkvenoupravne strukture koncept Slovenske cerkve, kot kažeta
spodnja primera, na idejni ravni zaživel.16
Andrej Savinec je namreč v svojem pismu kranjskim odbornikom z
10. januarja 1572 med drugim izrazil željo po služenju vnserer armen win-
dischen Kirchen. Trubarjev varovanec je svoje naslovnike obveščal, da
študija teologije v Tübingenu zastran neimenovanih razlogov ne more
več nadaljevati, in jih prosil, da bi mu dodelili pomoč ali cerkveno služ-
bo v »ljubi domovini« (nem. lieben Patriae). Smoter svojega študija je od-
bornikom opisal z besedami:
Pred štirimi leti sem se, vaših milosti nevreden služabnik, iz šole va-
ših milosti, po nasvetu in prijateljskem nagovarjanju mojega dragega lju-
beznivega gospoda in zaščitnika učenega gospoda Primoža Trubarja, na-
potil iz Ljubljane v Tübingen, da bi tukaj študiral teologijo in Sveto pismo
16 Besedno zvezo windische Kirche je uporabljal tudi Jurij Dalmatin (Vidmar, v tis
ku). Gl. tudi Ahačič 2014, 508–9.
24
