Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 22
razprave, študije, papers
zato predlaga, da bi bilo namesto »dobe književnega zastoja« bolj upra-
vičeno govoriti o »dobi slovenskih rokopisov«. Kot razlog za odsotnost
slovenskih tiskov v tem obdobju poleg političnih razlogov izpostavlja
tudi majhnost slovenskega tržišča in velika finančna bremena, poveza-
na s tridesetletno vojno (Ogrin 2020, 375–98).
Koncept Slovenske cerkve
Poleg praktično-sporazumevalne funkcije je (materni) jezik skozi
zgodovino pri mnogih etničnih skupnostih vselej predstavljal tudi ene-
ga od ključnih etničnih znamenj in nosilcev kolektivne identitete nje-
govih govorcev, četudi je v določenih obdobjih po pomenu zaostajal za
konfesionalno ali deželno pripadnostjo (gl. Berghe 1991, 104; Južnič 1993,
283–89; Kočevar 2019b, 375–80). Hagen Schulze opozori na več prime-
rov iz visoko- in poznosrednjeveške zgodovine Evrope, v katerih je priš-
lo do pojmovnega enačenja med jezikom in etnično skupnostjo. Tako
je Walther von der Vogelweide konec 12. stoletja, ko je nemški prostor
pretresal nasledstveni spor med Staufovci in Welfi, vzkliknil: »[S]ô wê
dir, tiuschiu zunge, wie stât dîn ordenunge!«10 Gorje, o katerem je govo-
ril znameniti minezenger, je namreč dejansko grozilo (nemško govore-
čim) knezom Cesarstva, ki se niso mogli zediniti glede izvolitve kral
ja. (Schulze 2003, 116)
Leta 1454 so stanovi Svetega rimskega cesarstva Eneja Silvija
Piccolominija, ki jih je na državnem zboru v Regensburgu kot cesarjev
odposlanec spodbujal k križarski vojni proti Turkom in ponovni osvo-
jitvi Konstantinopla, zavrnili, češ da mora cesar najprej poskrbeti za ce-
sarstvo, ki je tedaj nujno potrebovalo reformo. Pri svoji argumentaciji
so se poslužili podobne prispodobe kot znameniti pesnik poltretje sto-
letje prej, in sicer: »[S]olich fuernemig wirdig und edel land, als Teutsch
gezunge ist, […] und auch das heilig reich, so loblich an Teutsch gezun-
10 Citirano po Wimmer in Jackson 1998, 324. Prosti prevod bi se glasil: »[G]orje ti
torej, nemški jezik, kaj se dogaja s tvojim redom.«
20
zato predlaga, da bi bilo namesto »dobe književnega zastoja« bolj upra-
vičeno govoriti o »dobi slovenskih rokopisov«. Kot razlog za odsotnost
slovenskih tiskov v tem obdobju poleg političnih razlogov izpostavlja
tudi majhnost slovenskega tržišča in velika finančna bremena, poveza-
na s tridesetletno vojno (Ogrin 2020, 375–98).
Koncept Slovenske cerkve
Poleg praktično-sporazumevalne funkcije je (materni) jezik skozi
zgodovino pri mnogih etničnih skupnostih vselej predstavljal tudi ene-
ga od ključnih etničnih znamenj in nosilcev kolektivne identitete nje-
govih govorcev, četudi je v določenih obdobjih po pomenu zaostajal za
konfesionalno ali deželno pripadnostjo (gl. Berghe 1991, 104; Južnič 1993,
283–89; Kočevar 2019b, 375–80). Hagen Schulze opozori na več prime-
rov iz visoko- in poznosrednjeveške zgodovine Evrope, v katerih je priš-
lo do pojmovnega enačenja med jezikom in etnično skupnostjo. Tako
je Walther von der Vogelweide konec 12. stoletja, ko je nemški prostor
pretresal nasledstveni spor med Staufovci in Welfi, vzkliknil: »[S]ô wê
dir, tiuschiu zunge, wie stât dîn ordenunge!«10 Gorje, o katerem je govo-
ril znameniti minezenger, je namreč dejansko grozilo (nemško govore-
čim) knezom Cesarstva, ki se niso mogli zediniti glede izvolitve kral
ja. (Schulze 2003, 116)
Leta 1454 so stanovi Svetega rimskega cesarstva Eneja Silvija
Piccolominija, ki jih je na državnem zboru v Regensburgu kot cesarjev
odposlanec spodbujal k križarski vojni proti Turkom in ponovni osvo-
jitvi Konstantinopla, zavrnili, češ da mora cesar najprej poskrbeti za ce-
sarstvo, ki je tedaj nujno potrebovalo reformo. Pri svoji argumentaciji
so se poslužili podobne prispodobe kot znameniti pesnik poltretje sto-
letje prej, in sicer: »[S]olich fuernemig wirdig und edel land, als Teutsch
gezunge ist, […] und auch das heilig reich, so loblich an Teutsch gezun-
10 Citirano po Wimmer in Jackson 1998, 324. Prosti prevod bi se glasil: »[G]orje ti
torej, nemški jezik, kaj se dogaja s tvojim redom.«
20
