Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 27
vanja kočevar
in tako sčasoma, z oznanjanjem božje besede služil in bil v korist naši ubo-
gi slovenski Cerkvi. (Rajhman 1997, 51, izvirnik 49)
S konceptom Slovenske cerkve se srečamo tudi v Dalmatinovem
nemškem predgovoru k slovenskem prevodu Biblije s 1. januarja 1584,
in sicer se ob koncu svojega predgovora še enkrat obrača na naslovnike
– deželne stanove dežel Štajerske, Koroške in Kranjske rekoč:
Zato z vso vdanostjo in nedvoumnim zaupanjem pričakujem, da bodo
vaše milosti in gospostva to slovensko biblijsko delo ne samo z naklonje-
nostjo sprejele, temveč jo [prav: ga] z vso milostjo in dobroto priporočile
v čast božjo za razvoj in utrditev [ljube (V. K.)] slovenske Cerkve [zarten
windischen Kirchen (V. K.)], ter za srečo in blaginjo vseh.« (Rajhman 1997,
294, izvirnik 285)17
Evangeličanske Cerkve Štajerske, Koroške in Kranjske so bile med
tem leta 1578 z bruško pacifikacijo začasno legitimirane, Kranjska pa
je skupaj s Koroško sprejela cerkveni red, ki ga je bil za Štajersko se-
stavil David Chytraeus (Žnidaršič Golec 2011, 115). Vendar je bila dvaj-
set let pozneje protestantska cerkvena organizacija po nastopu vladavi-
ne odločnega nadvojvode in poznejšega cesarja Ferdinanda II. leta 1598
odpravljena. Z ramo ob rami z deželnoknežjo (proti)reformacijo pa je
napredoval tudi proces katoliške obnove, ki so ga vodili reformni škof
je ter jezuiti in kapucini. (Kočevar 2016, 28–34) Prav slednji proces se je
oprl tudi na nekatere dosežke dobe protestantizma, kot sta bili knjižna
norma in koncept Slovenske cerkve.
Vidmar ugotavlja, da je ljubljanski škof Tomaž Hren svoj lekcionar
Evangelia inu lystuvi, ki sta ga leta 1613 v Gradcu objavila skupaj z jezu-
itom Janezom Čandkom, v podnaslovu namenil identičnemu občestvu
kot Trubar in Dalmatin svoje svetopisemske prevode. Obe gibanji – pro-
testantizem in katoliška obnova – sta torej, tako Vidmar, nagovarjali
(slovenske) krščanske skupnosti ne ozirajoč se na političnoupravne meje
in cerkvenoupravni okvir, predvsem na Kranjskem. (Vidmar, v tisku)
Hren-Čandkov lekcionar je torej namenjen »VSEM CATHOLISHKIM
CERKVAM, STVprau v’Krajnſki Desheli« (Hren, Čandek in Dalmatin
17 Prevod nemškega izvirnika je delo Jožeta Rajhmana.
25
in tako sčasoma, z oznanjanjem božje besede služil in bil v korist naši ubo-
gi slovenski Cerkvi. (Rajhman 1997, 51, izvirnik 49)
S konceptom Slovenske cerkve se srečamo tudi v Dalmatinovem
nemškem predgovoru k slovenskem prevodu Biblije s 1. januarja 1584,
in sicer se ob koncu svojega predgovora še enkrat obrača na naslovnike
– deželne stanove dežel Štajerske, Koroške in Kranjske rekoč:
Zato z vso vdanostjo in nedvoumnim zaupanjem pričakujem, da bodo
vaše milosti in gospostva to slovensko biblijsko delo ne samo z naklonje-
nostjo sprejele, temveč jo [prav: ga] z vso milostjo in dobroto priporočile
v čast božjo za razvoj in utrditev [ljube (V. K.)] slovenske Cerkve [zarten
windischen Kirchen (V. K.)], ter za srečo in blaginjo vseh.« (Rajhman 1997,
294, izvirnik 285)17
Evangeličanske Cerkve Štajerske, Koroške in Kranjske so bile med
tem leta 1578 z bruško pacifikacijo začasno legitimirane, Kranjska pa
je skupaj s Koroško sprejela cerkveni red, ki ga je bil za Štajersko se-
stavil David Chytraeus (Žnidaršič Golec 2011, 115). Vendar je bila dvaj-
set let pozneje protestantska cerkvena organizacija po nastopu vladavi-
ne odločnega nadvojvode in poznejšega cesarja Ferdinanda II. leta 1598
odpravljena. Z ramo ob rami z deželnoknežjo (proti)reformacijo pa je
napredoval tudi proces katoliške obnove, ki so ga vodili reformni škof
je ter jezuiti in kapucini. (Kočevar 2016, 28–34) Prav slednji proces se je
oprl tudi na nekatere dosežke dobe protestantizma, kot sta bili knjižna
norma in koncept Slovenske cerkve.
Vidmar ugotavlja, da je ljubljanski škof Tomaž Hren svoj lekcionar
Evangelia inu lystuvi, ki sta ga leta 1613 v Gradcu objavila skupaj z jezu-
itom Janezom Čandkom, v podnaslovu namenil identičnemu občestvu
kot Trubar in Dalmatin svoje svetopisemske prevode. Obe gibanji – pro-
testantizem in katoliška obnova – sta torej, tako Vidmar, nagovarjali
(slovenske) krščanske skupnosti ne ozirajoč se na političnoupravne meje
in cerkvenoupravni okvir, predvsem na Kranjskem. (Vidmar, v tisku)
Hren-Čandkov lekcionar je torej namenjen »VSEM CATHOLISHKIM
CERKVAM, STVprau v’Krajnſki Desheli« (Hren, Čandek in Dalmatin
17 Prevod nemškega izvirnika je delo Jožeta Rajhmana.
25
