Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 28
razprave, študije, papers
1613, naslovnica). Vidmar poleg tega utemeljeno domneva, da je iz posve-
tilne besedne zveze brez posebnega razloga izpadla beseda »slovenskim«
(Vidmar, v tisku).
Leta 1672 je ponovno izdajo lekcionarja pripravil Janez Ludvik
Schönleben, ki je, kot ugotavlja Vidmar, očitno opazil pomanjk
ljivost v Hrenovem posvetilu in ga dopolnil s pridevnikom »slo-
venskim«. Dopolnjeno posvetilo se je potemtakem glasilo: »VSEM
CATHOLISHKIM SLOUENSKIM Cerkuam, ſtupráu v’Krainski
Deshéli« (Čandek et al. 1672, naslovnica). Z vseslovenskim značajem lek-
cionarjev se je torej nadaljevala idejna dediščina Trubarjevega koncepta
Slovenske cerkve, k čemur sta dodatno pripomogli dejstvi, da je imela
Ljubljanska škofija svoj sedež v geografskem središču slovenskega etnič-
nega prostora, svoje župnije pa do leta 1787 raztresene po Kranjskem,
Štajerskem in Koroškem (Dolinar et al. 2011, 100–101, 122–23).18
Kot je izpostavil že Janko Prunk, se v prizadevanjih slovenskih pro-
testantov za slovenski knjižni jezik ter cerkveno in šolsko organizacijo
lahko vidi prve zametke »narodnega programa« pri Slovencih, čeprav
je pravo gibanje, ki je imelo etničnost oziroma narodnost za svoj glav-
ni smoter, nastopilo šele dve stoletji pozneje s preroditelji (Prunk 1993,
314–16). Ob tem velja izpostaviti le še, da je bilo tako reformaciji kot ka-
toliški obnovi skupno to, da je bila njuna prva skrb vselej posvečena
zveličanju občestva, medtem ko so bila prizadevanja na jezikovnem in
kulturnem področju kljub izpričanemu domoljubju obeh gibanj temu
cilju vselej podrejena. Pri tem slovenski prostor ni nobena posebnost,
saj je tudi na Nemškem v času reformacije nacionalni moment v javnem
diskurzu primat prepustil konfesionalnemu (prim. Haug-Moritz 2018).
Mit o etnični izbranosti
Anthony D. Smith je ugotavljal, da enega od najučinkovitejših ge-
neratorjev etnične (samo)prenove vselej predstavlja mit o etnični izbra-
18 O povezovalni vlogi Ljubljanske škofije za Slovence gl. Grdina 2006, 209.
26
1613, naslovnica). Vidmar poleg tega utemeljeno domneva, da je iz posve-
tilne besedne zveze brez posebnega razloga izpadla beseda »slovenskim«
(Vidmar, v tisku).
Leta 1672 je ponovno izdajo lekcionarja pripravil Janez Ludvik
Schönleben, ki je, kot ugotavlja Vidmar, očitno opazil pomanjk
ljivost v Hrenovem posvetilu in ga dopolnil s pridevnikom »slo-
venskim«. Dopolnjeno posvetilo se je potemtakem glasilo: »VSEM
CATHOLISHKIM SLOUENSKIM Cerkuam, ſtupráu v’Krainski
Deshéli« (Čandek et al. 1672, naslovnica). Z vseslovenskim značajem lek-
cionarjev se je torej nadaljevala idejna dediščina Trubarjevega koncepta
Slovenske cerkve, k čemur sta dodatno pripomogli dejstvi, da je imela
Ljubljanska škofija svoj sedež v geografskem središču slovenskega etnič-
nega prostora, svoje župnije pa do leta 1787 raztresene po Kranjskem,
Štajerskem in Koroškem (Dolinar et al. 2011, 100–101, 122–23).18
Kot je izpostavil že Janko Prunk, se v prizadevanjih slovenskih pro-
testantov za slovenski knjižni jezik ter cerkveno in šolsko organizacijo
lahko vidi prve zametke »narodnega programa« pri Slovencih, čeprav
je pravo gibanje, ki je imelo etničnost oziroma narodnost za svoj glav-
ni smoter, nastopilo šele dve stoletji pozneje s preroditelji (Prunk 1993,
314–16). Ob tem velja izpostaviti le še, da je bilo tako reformaciji kot ka-
toliški obnovi skupno to, da je bila njuna prva skrb vselej posvečena
zveličanju občestva, medtem ko so bila prizadevanja na jezikovnem in
kulturnem področju kljub izpričanemu domoljubju obeh gibanj temu
cilju vselej podrejena. Pri tem slovenski prostor ni nobena posebnost,
saj je tudi na Nemškem v času reformacije nacionalni moment v javnem
diskurzu primat prepustil konfesionalnemu (prim. Haug-Moritz 2018).
Mit o etnični izbranosti
Anthony D. Smith je ugotavljal, da enega od najučinkovitejših ge-
neratorjev etnične (samo)prenove vselej predstavlja mit o etnični izbra-
18 O povezovalni vlogi Ljubljanske škofije za Slovence gl. Grdina 2006, 209.
26
