Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 59
vincenc rajšp
Bil je sin španskega kneza Burgundije Filipa I., tako kot njegov brat
Ferdinand (r. 1503 v Alcalá de Henares v Španiji, u. 1564 na Dunaju) vnuk
cesarja Maksimilijana I. Leta 1516 je postal prvi kralj Španije, leta 1519 pa
je po starem očetu cesarju Maksimiljanu I. nastopil dediščino avstrij-
skih dežel (Erzherzogtum Österreich), 28. junija 1519 so ga volilni knezi
v Frankfurtu v njegovi odsotnosti izvolili za kralja (rex in Germania),
kronan je bil 23. oktobra 1520 v Aachnu. Do kronanja za cesarja leta 1530
je nosil naziv »izvoljeni cesar«.
Karel je bil takoj po kronanju v Aachnu soočen z zadevo Luther. Sam
je bil odločno proti Luthrovi »hereziji«, izdal je tozadevne mandate za
sežig Luthrovih knjig, ki so Luthra spremljali tudi na poti v Worms.
Vendar je upošteval zahtevo Friderika Modrega, da noben državljan
Svetega rimskega cesarstva ne sme biti podvržen kaznovanju izven dr-
žave brez predhodnega zaslišanja pred državnim zborom. Cesar je na
ta pogoj končno pristal, kar je Luthru omogočilo nastop pred državnim
zborom v Wormsu. Tudi varen prihod in povratek domov (nem. freies
Geleit), ki ga je zagotovil Luthru, je spoštoval. Vznemirljiv pa je bil tudi
Karlov osebni odgovor na Luthrov nastop v državnem zboru. Tako kot
reformator je bil tudi cesar Karel prepričan, da je Bog na njegovi stra-
ni. Vendar je Luthrov govor postal ključni tekst protestantizma, med-
tem ko je ostal Karlov tekst zasebne narave in ni imel vpliva na nadalj-
njo reformo Cerkve. Čeprav je bil Karel V. v Luthrovi zadevi na strani
papeža, to ni pomenilo absolutne odvisnosti, kaj šele podrejenosti pape-
žu. Za tega je prva grenka preizkušnja sledila leta 1527, »sacco di Roma«,
ko so cesarjevi vojaki opustošili Rim. Sledil je »interim« leta 1548, ko je
cesar, čeprav začasno, uvedel ureditev cerkvenih razmer v državi brez
odobritve ali pritrditve papeža, zaradi česar sta interim odklanjali tako
katoliška kot protestantska stran. Določeno spoštovanje je ohranil tudi
do Luthra, saj po zmagi pri Mühlbergu nad šmalkaldsko unijo v pod-
pisanem miru pred Wittenbergom ni dopustil, da bi onečastili Luthrov
grob. V času njegove vlade je bil leta 1555 podpisan Augsburški verski
mir, ki ga je v njegovem imenu podpisal brat Ferdinand.
Državni zbor v Wormsu je bil prizorišče dveh kontrahentov, ki sta
določila nadaljnji razvoj evropskega krščanstva, s tem pa tudi evropske
57
Bil je sin španskega kneza Burgundije Filipa I., tako kot njegov brat
Ferdinand (r. 1503 v Alcalá de Henares v Španiji, u. 1564 na Dunaju) vnuk
cesarja Maksimilijana I. Leta 1516 je postal prvi kralj Španije, leta 1519 pa
je po starem očetu cesarju Maksimiljanu I. nastopil dediščino avstrij-
skih dežel (Erzherzogtum Österreich), 28. junija 1519 so ga volilni knezi
v Frankfurtu v njegovi odsotnosti izvolili za kralja (rex in Germania),
kronan je bil 23. oktobra 1520 v Aachnu. Do kronanja za cesarja leta 1530
je nosil naziv »izvoljeni cesar«.
Karel je bil takoj po kronanju v Aachnu soočen z zadevo Luther. Sam
je bil odločno proti Luthrovi »hereziji«, izdal je tozadevne mandate za
sežig Luthrovih knjig, ki so Luthra spremljali tudi na poti v Worms.
Vendar je upošteval zahtevo Friderika Modrega, da noben državljan
Svetega rimskega cesarstva ne sme biti podvržen kaznovanju izven dr-
žave brez predhodnega zaslišanja pred državnim zborom. Cesar je na
ta pogoj končno pristal, kar je Luthru omogočilo nastop pred državnim
zborom v Wormsu. Tudi varen prihod in povratek domov (nem. freies
Geleit), ki ga je zagotovil Luthru, je spoštoval. Vznemirljiv pa je bil tudi
Karlov osebni odgovor na Luthrov nastop v državnem zboru. Tako kot
reformator je bil tudi cesar Karel prepričan, da je Bog na njegovi stra-
ni. Vendar je Luthrov govor postal ključni tekst protestantizma, med-
tem ko je ostal Karlov tekst zasebne narave in ni imel vpliva na nadalj-
njo reformo Cerkve. Čeprav je bil Karel V. v Luthrovi zadevi na strani
papeža, to ni pomenilo absolutne odvisnosti, kaj šele podrejenosti pape-
žu. Za tega je prva grenka preizkušnja sledila leta 1527, »sacco di Roma«,
ko so cesarjevi vojaki opustošili Rim. Sledil je »interim« leta 1548, ko je
cesar, čeprav začasno, uvedel ureditev cerkvenih razmer v državi brez
odobritve ali pritrditve papeža, zaradi česar sta interim odklanjali tako
katoliška kot protestantska stran. Določeno spoštovanje je ohranil tudi
do Luthra, saj po zmagi pri Mühlbergu nad šmalkaldsko unijo v pod-
pisanem miru pred Wittenbergom ni dopustil, da bi onečastili Luthrov
grob. V času njegove vlade je bil leta 1555 podpisan Augsburški verski
mir, ki ga je v njegovem imenu podpisal brat Ferdinand.
Državni zbor v Wormsu je bil prizorišče dveh kontrahentov, ki sta
določila nadaljnji razvoj evropskega krščanstva, s tem pa tudi evropske
57
