Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 68
razprave, študije, papers
tega, ker so Karel Veliki in Otoni prejeli nemško cesarsko dostojanstvo
od papeža in bi ga papež lahko tudi odvzel. Ravno to pa je bilo tisto, če-
sar zbrani državni knezi niso želeli slišati. (Reinhardt 2016, 170)
Albrecht Brandenburški (Albrecht von Brandenburg, 1490–1545, nad-
škof v Mainzu in s tem volilni knez ter kancler države Svetega rimske-
ga cesarstva, nadškof v Magdeburgu in apostolski administrator škofije
Halberstadt. Ravno v času Luthrovega postopka v Rimu je bil leta 1518
imenovan za kardinala.)
Čeprav je bil Albrecht glavni sprožilec reformacije s prodajo od-
pustkov, s čimer je izzval Luthrovih 95 tez, ki jih je ta objavil 31. ok-
tobra 2017, nikakor ni bil ne v ospredju ne v središču primera Luther.
Pismo s tezami, ki mu ga je Luther poslal, je bilo odprto in registrirano
17. novembra. Škof se je obrnil za nasvet na teološko fakulteto univerze
v Mainzu. Teologi niso zavzeli jasnega stališča proti tezam, temveč so
svetovali, da naj škof zadevo posreduje Rimu, kar je ta tudi storil. S tem
pa so Luthrove teze dosegle glavnega naslovljenca – papeža –, čigar avto-
riteta in kompetence so bile poleg skrbi za zveličanje duš osrednja tema
tez. Tako je že v začetni fazi zadeva Luther prešla na papeža, ki je dojel
problematičnost tez, ki so presegale tako samo finančno vprašanje kakor
tudi pomen nekega meniha, in že 3. februarja 1518 naložil generalu av-
guštincev eremitov, Egidiju iz Viterba (Egidio da Viterbo), da naj zade-
vo uredi, kar pa se ni zgodilo. (Reinhardt 2016, 68) V zvezi z Luthrovim
nastopom Wormsu, kjer je bil Albrecht navzoč, ni nikakršnih poročil
o njegovi morebitni reakciji. Prav tako, čeprav je vso zadevo izzval, za-
radi tega v svoji karieri ni utrpel nikakršne škode. Nemoteno je izpelje-
val lastne načrte v duhu humanistično-renesančnega izobraževanja in
kulture. V leto 1520 segajo Albrechtovi začetki univerze v mestu Halle,
ko je kot njen začetek 28. junija 1520 ustanovil »novo ustanovo« (nem.
Neues Stift), po zgledu univerze v Wittenbergu. Papeški privilegij je uni-
verza prejela leta 1531. V ta namen je razvil tudi veliko gradbeno dejav-
nost in nastopil kot velik renesančni knez. V letih 1513–1541 je spremenil
Halle iz srednjeveškega mesta v sijoče renesančno rezidenčno središče.
Oltarje za prenovljeno cerkev so izdelali najbolj znani umetniki tistega
časa – Albrecht Dürer, Matthias Grünewald, Hans Baldung Grien ter
66
tega, ker so Karel Veliki in Otoni prejeli nemško cesarsko dostojanstvo
od papeža in bi ga papež lahko tudi odvzel. Ravno to pa je bilo tisto, če-
sar zbrani državni knezi niso želeli slišati. (Reinhardt 2016, 170)
Albrecht Brandenburški (Albrecht von Brandenburg, 1490–1545, nad-
škof v Mainzu in s tem volilni knez ter kancler države Svetega rimske-
ga cesarstva, nadškof v Magdeburgu in apostolski administrator škofije
Halberstadt. Ravno v času Luthrovega postopka v Rimu je bil leta 1518
imenovan za kardinala.)
Čeprav je bil Albrecht glavni sprožilec reformacije s prodajo od-
pustkov, s čimer je izzval Luthrovih 95 tez, ki jih je ta objavil 31. ok-
tobra 2017, nikakor ni bil ne v ospredju ne v središču primera Luther.
Pismo s tezami, ki mu ga je Luther poslal, je bilo odprto in registrirano
17. novembra. Škof se je obrnil za nasvet na teološko fakulteto univerze
v Mainzu. Teologi niso zavzeli jasnega stališča proti tezam, temveč so
svetovali, da naj škof zadevo posreduje Rimu, kar je ta tudi storil. S tem
pa so Luthrove teze dosegle glavnega naslovljenca – papeža –, čigar avto-
riteta in kompetence so bile poleg skrbi za zveličanje duš osrednja tema
tez. Tako je že v začetni fazi zadeva Luther prešla na papeža, ki je dojel
problematičnost tez, ki so presegale tako samo finančno vprašanje kakor
tudi pomen nekega meniha, in že 3. februarja 1518 naložil generalu av-
guštincev eremitov, Egidiju iz Viterba (Egidio da Viterbo), da naj zade-
vo uredi, kar pa se ni zgodilo. (Reinhardt 2016, 68) V zvezi z Luthrovim
nastopom Wormsu, kjer je bil Albrecht navzoč, ni nikakršnih poročil
o njegovi morebitni reakciji. Prav tako, čeprav je vso zadevo izzval, za-
radi tega v svoji karieri ni utrpel nikakršne škode. Nemoteno je izpelje-
val lastne načrte v duhu humanistično-renesančnega izobraževanja in
kulture. V leto 1520 segajo Albrechtovi začetki univerze v mestu Halle,
ko je kot njen začetek 28. junija 1520 ustanovil »novo ustanovo« (nem.
Neues Stift), po zgledu univerze v Wittenbergu. Papeški privilegij je uni-
verza prejela leta 1531. V ta namen je razvil tudi veliko gradbeno dejav-
nost in nastopil kot velik renesančni knez. V letih 1513–1541 je spremenil
Halle iz srednjeveškega mesta v sijoče renesančno rezidenčno središče.
Oltarje za prenovljeno cerkev so izdelali najbolj znani umetniki tistega
časa – Albrecht Dürer, Matthias Grünewald, Hans Baldung Grien ter
66
