Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 69
vincenc rajšp
Lucas Cranach starejši s svojo delavnico v Wittenbergu. Albrecht je pla-
čeval z denarjem iz prodaje odpustkov in z velikimi zadolžitvami, kar
ga je prisililo, da se je zaradi velikih dolgov leta 1541 moral umakniti iz
rezidence Halle ter ustanovo (nem. Stift) Magdeburg z velikimi posestvi
prepustiti protestantskim stanovom. (»Albrecht von Brandenburg« s. d.)
Lucas Cranach starejši, od leta 1505 dvorni slikar na dvoru Friderika
Modrega. Naslikal je pomembne ljudi tistega časa iz obeh taborov, ka-
toliškega in protestantskega, tako leta 1529 tudi nadškofa Albrechta,
Martina Luthra, Filipa Melanchtona in Friderika Modrega. (»Lucas
Cranach der Ältere« s. d.)
Zaključek
Na državnem zboru v Wormsu si seveda nihče ni mogel predstavljati,
da bo mesto Halle čez trideset let prešlo v protestantizem, da bo Albrecht
pregnan ter da bo večina umetnin, ki jih je kot mecen financiral, uni-
čenih. Prav tako ne, da bo prva stoletnica nabitja tez leta 1617, na pra-
gu tridesetletne vojne, izpadla zelo protirimsko in borbeno, da bo dves-
toletnica leta 1717 v takratni politični realnosti zelo spravljiva, da bosta
tristoletnica leta 1817 in štiristoletnica leta 1917 v znamenju nemškega
nacionalizma, kakor tudi ne, da bo šele petstoletnica leta 2017 skuša-
la realno prikazati dogajanje začetkov reformacije. Tokrat so se razme-
re bistveno razlikovale od tistih ob prejšnjih obletnicah. Tudi nekda-
nja protestantska družba je v veliki meri sekularizirana, vera v Boga in
v moč hudiča, ki sta bili osnova dogajanja v času začetkov reformacije,
ter strah pred koncem sveta in skrb za zveličanje po smrti so ji posta-
li tuji. Nacionalizmi so potisnjeni na področje nevrednot. Edini pojem
iz zakladnice podob sovražnika je ostal papež, vendar tudi ta še komaj
kje uživa ta »sloves«. Sovražno odklanjanje rimskokatoliške Cerkve je
v nekaterih sredinah sicer še živo, nikakor pa ne več prevladujoče. Kaj
torej sploh še ostaja od Wormsa? Nedvomno nova spoznanja, da ni več
posluha za črno-belo predstavljanje zmagovalcev in poražencev. Da so
prav v Wormsu 17. 18. in 19. aprila 1521 na dan privrela vsa nakopičena
67
Lucas Cranach starejši s svojo delavnico v Wittenbergu. Albrecht je pla-
čeval z denarjem iz prodaje odpustkov in z velikimi zadolžitvami, kar
ga je prisililo, da se je zaradi velikih dolgov leta 1541 moral umakniti iz
rezidence Halle ter ustanovo (nem. Stift) Magdeburg z velikimi posestvi
prepustiti protestantskim stanovom. (»Albrecht von Brandenburg« s. d.)
Lucas Cranach starejši, od leta 1505 dvorni slikar na dvoru Friderika
Modrega. Naslikal je pomembne ljudi tistega časa iz obeh taborov, ka-
toliškega in protestantskega, tako leta 1529 tudi nadškofa Albrechta,
Martina Luthra, Filipa Melanchtona in Friderika Modrega. (»Lucas
Cranach der Ältere« s. d.)
Zaključek
Na državnem zboru v Wormsu si seveda nihče ni mogel predstavljati,
da bo mesto Halle čez trideset let prešlo v protestantizem, da bo Albrecht
pregnan ter da bo večina umetnin, ki jih je kot mecen financiral, uni-
čenih. Prav tako ne, da bo prva stoletnica nabitja tez leta 1617, na pra-
gu tridesetletne vojne, izpadla zelo protirimsko in borbeno, da bo dves-
toletnica leta 1717 v takratni politični realnosti zelo spravljiva, da bosta
tristoletnica leta 1817 in štiristoletnica leta 1917 v znamenju nemškega
nacionalizma, kakor tudi ne, da bo šele petstoletnica leta 2017 skuša-
la realno prikazati dogajanje začetkov reformacije. Tokrat so se razme-
re bistveno razlikovale od tistih ob prejšnjih obletnicah. Tudi nekda-
nja protestantska družba je v veliki meri sekularizirana, vera v Boga in
v moč hudiča, ki sta bili osnova dogajanja v času začetkov reformacije,
ter strah pred koncem sveta in skrb za zveličanje po smrti so ji posta-
li tuji. Nacionalizmi so potisnjeni na področje nevrednot. Edini pojem
iz zakladnice podob sovražnika je ostal papež, vendar tudi ta še komaj
kje uživa ta »sloves«. Sovražno odklanjanje rimskokatoliške Cerkve je
v nekaterih sredinah sicer še živo, nikakor pa ne več prevladujoče. Kaj
torej sploh še ostaja od Wormsa? Nedvomno nova spoznanja, da ni več
posluha za črno-belo predstavljanje zmagovalcev in poražencev. Da so
prav v Wormsu 17. 18. in 19. aprila 1521 na dan privrela vsa nakopičena
67
