Page 70 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 70
razprave, študije, papers
družbena nasprotja, ki jih konkretno ni bilo mogoče ne našteti ne izreči,
ki pa so zahtevala reforme in spremembe. Vprašanje reform ne v Cerkvi
ne na državnem zboru v Wormsu ni bilo vprašljivo, odprto je ostalo le,
kako jih izvesti. Jasno se je pokazalo, da sicer uveljavljeni načini ureja-
nja ne delujejo več, da izobčenje kot sredstvo ne deluje več.
Luthrov upor je veljal proti papežu in kuriji kot edini merodajni in
nezmotljivi oblasti v Cerkvi. Luthrova izjava na zaslišanju v Wormsu,
da se lahko motijo papež in tudi koncili, je bila nedvomno prelomna za
nadaljnje krščansko družbeno življenje in za bodočnost Svetega rim-
skega cesarstva. Tudi po Luthru »edina avtoriteta«, Sveto pismo, pač ni
dajalo konkretnih podlag za življenje cerkva in družbe. Tudi z ustano-
vitvijo novih protestantskih cerkva so ostale avtoritete, svetne oblasti,
ki so urejale cerkveno življenje. Pa tudi to ni bilo nekaj novega, saj so
svetni vladarji že dotlej imeli pomembne kompetence v verskih zadevah,
cerkveni dostojanstveniki, mnogi opatje in škofje v Svetem rimskem ce-
sarstvu ter sam papež, pa so opravljali posvetne vladarske službe. To se
tudi z reformacijo ni spremenilo, saj je tako v katoliških kot protestant-
skih deželah cerkveno in versko življenje ostalo najtesneje povezano s
političnimi oblastmi.
Strah pred širšimi nemiri prebivalstva je bil eden pomembnih de-
javnikov na državnem zboru v Wormsu, nihče pa si seveda ni mogel
predstavljati velikih kmečkih uporov čez nekaj let, ki so vplivali – mimo
Svetega pisma – tudi na razvoj reformacije. Prav tako ne, da bodo zara-
di predstav o moči hudiča v naslednjih desetletjih in stoletjih gorele –
ne knjige, temveč – čarovnice, pred katerimi je strah širil tudi Luther.
Znano seveda tudi ni moglo biti, da bo veliko stvari v »rimski« Cerkvi,
ali bolje v »Reichskirche« v Svetem rimskem cesarstvu, teklo vzpored-
no s protestantskimi cerkvami.
Nedvomno pa je v Wormsu leta 1521 zmagal partikularizem nad uni-
verzalizmom. Čeprav je bilo lahko Luthrovo sklicevanje na Sveto pismo
pojmovano kot sklicevanje na univerzalno krščansko osnovo, je z njego-
vim prevodom, ki ga je začel prav neposredno po nastopu v Wormsu na
gradu Wartburg, tudi to osnovo partikuliralo. Šlo je namreč za prevod
v jezik, ki je branje omogočil najširšim plastem ljudi z znanjem nemšči-
68
družbena nasprotja, ki jih konkretno ni bilo mogoče ne našteti ne izreči,
ki pa so zahtevala reforme in spremembe. Vprašanje reform ne v Cerkvi
ne na državnem zboru v Wormsu ni bilo vprašljivo, odprto je ostalo le,
kako jih izvesti. Jasno se je pokazalo, da sicer uveljavljeni načini ureja-
nja ne delujejo več, da izobčenje kot sredstvo ne deluje več.
Luthrov upor je veljal proti papežu in kuriji kot edini merodajni in
nezmotljivi oblasti v Cerkvi. Luthrova izjava na zaslišanju v Wormsu,
da se lahko motijo papež in tudi koncili, je bila nedvomno prelomna za
nadaljnje krščansko družbeno življenje in za bodočnost Svetega rim-
skega cesarstva. Tudi po Luthru »edina avtoriteta«, Sveto pismo, pač ni
dajalo konkretnih podlag za življenje cerkva in družbe. Tudi z ustano-
vitvijo novih protestantskih cerkva so ostale avtoritete, svetne oblasti,
ki so urejale cerkveno življenje. Pa tudi to ni bilo nekaj novega, saj so
svetni vladarji že dotlej imeli pomembne kompetence v verskih zadevah,
cerkveni dostojanstveniki, mnogi opatje in škofje v Svetem rimskem ce-
sarstvu ter sam papež, pa so opravljali posvetne vladarske službe. To se
tudi z reformacijo ni spremenilo, saj je tako v katoliških kot protestant-
skih deželah cerkveno in versko življenje ostalo najtesneje povezano s
političnimi oblastmi.
Strah pred širšimi nemiri prebivalstva je bil eden pomembnih de-
javnikov na državnem zboru v Wormsu, nihče pa si seveda ni mogel
predstavljati velikih kmečkih uporov čez nekaj let, ki so vplivali – mimo
Svetega pisma – tudi na razvoj reformacije. Prav tako ne, da bodo zara-
di predstav o moči hudiča v naslednjih desetletjih in stoletjih gorele –
ne knjige, temveč – čarovnice, pred katerimi je strah širil tudi Luther.
Znano seveda tudi ni moglo biti, da bo veliko stvari v »rimski« Cerkvi,
ali bolje v »Reichskirche« v Svetem rimskem cesarstvu, teklo vzpored-
no s protestantskimi cerkvami.
Nedvomno pa je v Wormsu leta 1521 zmagal partikularizem nad uni-
verzalizmom. Čeprav je bilo lahko Luthrovo sklicevanje na Sveto pismo
pojmovano kot sklicevanje na univerzalno krščansko osnovo, je z njego-
vim prevodom, ki ga je začel prav neposredno po nastopu v Wormsu na
gradu Wartburg, tudi to osnovo partikuliralo. Šlo je namreč za prevod
v jezik, ki je branje omogočil najširšim plastem ljudi z znanjem nemšči-
68
