Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 71
vincenc rajšp
ne, ne pa tudi drugim jezikovnim skupinam. Šlo je za prevod, v katerega
je Luther vključil svojo teologijo. Kot dokazuje Göttert, je Luther svoje
nazore vnesel pri prevajanju opravičenja v Pavlovem Pismu Rimljanom:
»Menimo namreč, da človek doseže opravičenje po veri, brez del posta-
ve,« (Rim 3,28) Luther prevede »allein aus dem glauben«, pri čemer al-
lein doda. Tudi glede »sola scriptura« se ne gre slepiti, da takšne Biblije
ni. Imamo le tolmačeno (nem. gedeutete) Biblijo. Takšno tolmačenje je
mogoče demonstrirati na prevodu, ja, sam prevod sili v tako tolmače-
nje. In to je Luther storil. Ne le z besedico »allein«, temveč tudi staroza-
vezna nanašanja na Kristusa ne stoje vedno tako v originalu, kot je pre-
vajal Luther. (Göttert 2017, 385–86)
Dogodku v Wormsu 17.–25. aprila 1521 je sledila petstoletna zgodo-
vina, ko so bile udejanjene takratne silnice, čeprav nedvomno drugače,
kot so si to predstavljali takratni udeleženci, zavezniki in nasprotniki.
Šlo je za velik in pomemben prelomni dogodek.
Nenazadnje ne gre spregledati, da je Luther nastopil v državnem zbo-
ru, v katerem je bila zastopana cela država Svetega rimskega cesarstva,
od severnega morja do rek Mure, Sotle in Kolpe na jugu. Neposredno sta
bila navzoča vsaj dva moža, tesno povezana s slovenskim jezikovnim in
kulturnim prostorom, Peter Bonomo in Žiga Herberstein (Bergstraesser
1969). Peter Bonomo (1458–1546) je z Aleandrom sodeloval pri izdela-
vi wormškega edikta. Da bi bil Bonomo med »poglavitnimi pobudniki
(artefici) wormskega edikta« in da se je »Bonomo pogajal s saškim vo-
lilnim knezom Friderikom in ga skušal pregovoriti, naj Luthru odtegne
svojo zaščito, če ne prekliče naukov, proglašenih za herezijo«, je hudo
vprašljivo, saj Bonoma nobena od v tej razpravi uporabljenih knjig ne
omenja. Da je bil »eden stalnih članov odbora, ki je redigiral worm-
ški edikt«, lahko drži, da pa je »sam sestavil latinsko besedilo edikta«
(Simoniti 1979, 2321), drugje nisem zasledil. Na wormškem državnem
zboru pa je bil navzoč tudi Žiga Herberstein (1486–1566). (Bergstraesser
1 Simoniti povzema po: Gerhard Rill, »Bonomo, Pietro,« Dizionario Biografico deg-
li Italiani 12: Bonfadini–Borrello, ur. Alberto Maria Ghisalberti (Rim: Istituto del-
la Enciclopedia Italiana fondata da Giovanni Treccani, 1970), 341–46.
69
ne, ne pa tudi drugim jezikovnim skupinam. Šlo je za prevod, v katerega
je Luther vključil svojo teologijo. Kot dokazuje Göttert, je Luther svoje
nazore vnesel pri prevajanju opravičenja v Pavlovem Pismu Rimljanom:
»Menimo namreč, da človek doseže opravičenje po veri, brez del posta-
ve,« (Rim 3,28) Luther prevede »allein aus dem glauben«, pri čemer al-
lein doda. Tudi glede »sola scriptura« se ne gre slepiti, da takšne Biblije
ni. Imamo le tolmačeno (nem. gedeutete) Biblijo. Takšno tolmačenje je
mogoče demonstrirati na prevodu, ja, sam prevod sili v tako tolmače-
nje. In to je Luther storil. Ne le z besedico »allein«, temveč tudi staroza-
vezna nanašanja na Kristusa ne stoje vedno tako v originalu, kot je pre-
vajal Luther. (Göttert 2017, 385–86)
Dogodku v Wormsu 17.–25. aprila 1521 je sledila petstoletna zgodo-
vina, ko so bile udejanjene takratne silnice, čeprav nedvomno drugače,
kot so si to predstavljali takratni udeleženci, zavezniki in nasprotniki.
Šlo je za velik in pomemben prelomni dogodek.
Nenazadnje ne gre spregledati, da je Luther nastopil v državnem zbo-
ru, v katerem je bila zastopana cela država Svetega rimskega cesarstva,
od severnega morja do rek Mure, Sotle in Kolpe na jugu. Neposredno sta
bila navzoča vsaj dva moža, tesno povezana s slovenskim jezikovnim in
kulturnim prostorom, Peter Bonomo in Žiga Herberstein (Bergstraesser
1969). Peter Bonomo (1458–1546) je z Aleandrom sodeloval pri izdela-
vi wormškega edikta. Da bi bil Bonomo med »poglavitnimi pobudniki
(artefici) wormskega edikta« in da se je »Bonomo pogajal s saškim vo-
lilnim knezom Friderikom in ga skušal pregovoriti, naj Luthru odtegne
svojo zaščito, če ne prekliče naukov, proglašenih za herezijo«, je hudo
vprašljivo, saj Bonoma nobena od v tej razpravi uporabljenih knjig ne
omenja. Da je bil »eden stalnih članov odbora, ki je redigiral worm-
ški edikt«, lahko drži, da pa je »sam sestavil latinsko besedilo edikta«
(Simoniti 1979, 2321), drugje nisem zasledil. Na wormškem državnem
zboru pa je bil navzoč tudi Žiga Herberstein (1486–1566). (Bergstraesser
1 Simoniti povzema po: Gerhard Rill, »Bonomo, Pietro,« Dizionario Biografico deg-
li Italiani 12: Bonfadini–Borrello, ur. Alberto Maria Ghisalberti (Rim: Istituto del-
la Enciclopedia Italiana fondata da Giovanni Treccani, 1970), 341–46.
69
