Page 74 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 74
razprave, študije, papers
Ko govorimo o vzniku reformacijske misli v evropskem 16. stoletju
in z njo povezane vloge narodnih jezikov, ki so s prevodi Biblije posta-
vili mejnike tiskani besedi, se zdi, da ni mogoče povedati ničesar več ,
da je o tem že vse zapisano. Vendar je z razdalje petsto let še vedno mo-
goče razmišljati o tem, zakaj je bil narodni jezik tako usodnega pomena
v utemeljevanju odnosa med Bogom in človekom pri dveh za naš pros-
tor pomembnih reformatorjih, in to pri nemškem reformatorju Martinu
Luthru ter slovenskem protestantu in najpomembnejšem reformator-
ju Primožu Trubarju. Nemški reformator Martin Luther (1483–1546) je
vse svoje življenje iskal milostnega Boga, da bi ga odrešil, in v tem svo-
jem iskanju ustvaril številne teološke razprave, predvsem pa sprožil od-
ločilne spremembe, ki so pripeljale do zahodnega razkola v Cerkvi in
do velikih družbenih sprememb v zgodovini Evrope. Slovenski refor-
mator Primož Trubar (1508–1586) pa, kot da je tega milostnega Boga že
našel, je vse svoje življenjske moči zlil v uresničitev enega samega cilja:
vedenje o tem milostnem Bogu posredovati svojemu preprostemu člo-
veku in ga s tem postaviti v odnos z Bogom, s svetom in samim seboj.
Posledice Trubarjevih prizadevanj ne dosegajo Luthrovega delovanja,
vendar so enkratne in neponovljive za duhovno ter kulturno zgodovino
Slovencev. Zaradi njegovih pastoralno-teoloških vzgibov ga moramo po-
leg vseh drugih kategorij presojati predvsem v luči njegovega duhovnega
delovanja, ki je spontano privedlo do vznika slovenske tiskane besede.
Ko smo v naslovu zapisali tezo o jeziku kot posodi Duha pri Luthru in
Trubarju, smo s tem nakazali, da bomo v nadaljevanju iskali sorodno-
sti in razhajanja v pojmovanju obeh avtorjev o tem vprašanju. Za izho-
dišče nam bosta služili dve temeljni Luthrovi besedili, in sicer njegova
Poslanica o prevajanju (Sendbrief von dolmetschen) iz leta 1530 in posla-
nica Mestnim svetnikom vseh mest nemške dežele, da morajo ustanavlja-
ti in vzdrževati krščanske šole (izbrano drugo poglavje o pomenu pozna-
vanja jezikov izvirnika) iz leta 15241 ter Trubarjevi nemški predgovori,
predvsem predgovor k prevodu Nove zaveze Ta pervi deil tiga noviga te-
1 Na oba Luthrova spisa se bomo sklicevali po slovenskem prevodu Božidarja
Debenjaka: Poslanica o prevajanju (1530) v Luther (1530) 2002, 45–58; »Pomen jezi-
kov izvirnika« v Luther (1524) 2002, 59–66.
72
Ko govorimo o vzniku reformacijske misli v evropskem 16. stoletju
in z njo povezane vloge narodnih jezikov, ki so s prevodi Biblije posta-
vili mejnike tiskani besedi, se zdi, da ni mogoče povedati ničesar več ,
da je o tem že vse zapisano. Vendar je z razdalje petsto let še vedno mo-
goče razmišljati o tem, zakaj je bil narodni jezik tako usodnega pomena
v utemeljevanju odnosa med Bogom in človekom pri dveh za naš pros-
tor pomembnih reformatorjih, in to pri nemškem reformatorju Martinu
Luthru ter slovenskem protestantu in najpomembnejšem reformator-
ju Primožu Trubarju. Nemški reformator Martin Luther (1483–1546) je
vse svoje življenje iskal milostnega Boga, da bi ga odrešil, in v tem svo-
jem iskanju ustvaril številne teološke razprave, predvsem pa sprožil od-
ločilne spremembe, ki so pripeljale do zahodnega razkola v Cerkvi in
do velikih družbenih sprememb v zgodovini Evrope. Slovenski refor-
mator Primož Trubar (1508–1586) pa, kot da je tega milostnega Boga že
našel, je vse svoje življenjske moči zlil v uresničitev enega samega cilja:
vedenje o tem milostnem Bogu posredovati svojemu preprostemu člo-
veku in ga s tem postaviti v odnos z Bogom, s svetom in samim seboj.
Posledice Trubarjevih prizadevanj ne dosegajo Luthrovega delovanja,
vendar so enkratne in neponovljive za duhovno ter kulturno zgodovino
Slovencev. Zaradi njegovih pastoralno-teoloških vzgibov ga moramo po-
leg vseh drugih kategorij presojati predvsem v luči njegovega duhovnega
delovanja, ki je spontano privedlo do vznika slovenske tiskane besede.
Ko smo v naslovu zapisali tezo o jeziku kot posodi Duha pri Luthru in
Trubarju, smo s tem nakazali, da bomo v nadaljevanju iskali sorodno-
sti in razhajanja v pojmovanju obeh avtorjev o tem vprašanju. Za izho-
dišče nam bosta služili dve temeljni Luthrovi besedili, in sicer njegova
Poslanica o prevajanju (Sendbrief von dolmetschen) iz leta 1530 in posla-
nica Mestnim svetnikom vseh mest nemške dežele, da morajo ustanavlja-
ti in vzdrževati krščanske šole (izbrano drugo poglavje o pomenu pozna-
vanja jezikov izvirnika) iz leta 15241 ter Trubarjevi nemški predgovori,
predvsem predgovor k prevodu Nove zaveze Ta pervi deil tiga noviga te-
1 Na oba Luthrova spisa se bomo sklicevali po slovenskem prevodu Božidarja
Debenjaka: Poslanica o prevajanju (1530) v Luther (1530) 2002, 45–58; »Pomen jezi-
kov izvirnika« v Luther (1524) 2002, 59–66.
72
