Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 175
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Stati in obstati 17(2021): 383-399
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)383-399
SOLOVJOV O POMENU PROTESTANTIZMA
Peter Kovačič Peršin
Vladimirja Sergejeviča Solovjova (1853–1900) štejejo za enega ključnih
utemeljiteljev ruske filozofije. Značilnost njegove filozofije je, da izhaja iz
osebnega izkustva in posega tako na teološko kot tudi na družboslovno
področje. V tem pogledu je predhodnik personalizma kot posebne fi-
lozofske smeri, ki jo je v ruskem intelektualnem prostoru razvil nada-
ljevalec njegove filozofije Nikolaj Berdjajev. Ta pa je močno vplival na
francoskega personalista Emmanuela Monierja in po njem na Edvarda
Kocbeka.
Solovjov se je rodil v Moskvi v aristokratski družini izobražencev.
Oče ji bil profesor na moskovski univerzi, njegov ded po očetu pa pravo-
slavni duhovnik, ki je Vladimirja še kot otroka v cerkvi posvetil za du-
hovno življenje. Mati je imela judovske korenine in je bila v sorodstvu
z Romanovimi. Tako je bil vzgojen v intelektualnem in poduhovljeno
vernem okolju, a tolerantnem do različnih religioznih praks. V najstni-
ških letih je izgubil vero. Navzel se je modne nihilistične in materiali-
stične ideologije. Že v mladosti je ob študiju zgodovine in naravoslovja
prebral temeljna dela zahodne filozofije. Iz filozofije je diplomiral s tezo
Kriza zahodne filozofije. Proti pozitivizmu. Ta usmeritev je določila glav-
no smer njegove filozofije. Filozofske razglede je nato izpopolnjeval v
Londonu, kjer se je posvetil tudi študiju mistike in gnostične misli. Tu
je doživel svoje spreobrnjenje. Nato je odšel v Egipt, kjer je doživel mi-
stično srečanje s Sofijo, Božjo modrostjo. Po vrnitvi v Rusijo leta 1878
je v Peterburgu imel znamenita predavanja o Bogočloveštvu (Čtenija o
bogočelovečestve), ki veljajo za njegovo najpomembnejše delo. Po dok-
toratu s tezo Kriza abstraktnih načel je predaval na univerzi, dokler mu
carska oblast ni prepovedala, ker je nasprotoval usmrtitvi atentatorjev na
383
Stati in obstati 17(2021): 383-399
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)383-399
SOLOVJOV O POMENU PROTESTANTIZMA
Peter Kovačič Peršin
Vladimirja Sergejeviča Solovjova (1853–1900) štejejo za enega ključnih
utemeljiteljev ruske filozofije. Značilnost njegove filozofije je, da izhaja iz
osebnega izkustva in posega tako na teološko kot tudi na družboslovno
področje. V tem pogledu je predhodnik personalizma kot posebne fi-
lozofske smeri, ki jo je v ruskem intelektualnem prostoru razvil nada-
ljevalec njegove filozofije Nikolaj Berdjajev. Ta pa je močno vplival na
francoskega personalista Emmanuela Monierja in po njem na Edvarda
Kocbeka.
Solovjov se je rodil v Moskvi v aristokratski družini izobražencev.
Oče ji bil profesor na moskovski univerzi, njegov ded po očetu pa pravo-
slavni duhovnik, ki je Vladimirja še kot otroka v cerkvi posvetil za du-
hovno življenje. Mati je imela judovske korenine in je bila v sorodstvu
z Romanovimi. Tako je bil vzgojen v intelektualnem in poduhovljeno
vernem okolju, a tolerantnem do različnih religioznih praks. V najstni-
ških letih je izgubil vero. Navzel se je modne nihilistične in materiali-
stične ideologije. Že v mladosti je ob študiju zgodovine in naravoslovja
prebral temeljna dela zahodne filozofije. Iz filozofije je diplomiral s tezo
Kriza zahodne filozofije. Proti pozitivizmu. Ta usmeritev je določila glav-
no smer njegove filozofije. Filozofske razglede je nato izpopolnjeval v
Londonu, kjer se je posvetil tudi študiju mistike in gnostične misli. Tu
je doživel svoje spreobrnjenje. Nato je odšel v Egipt, kjer je doživel mi-
stično srečanje s Sofijo, Božjo modrostjo. Po vrnitvi v Rusijo leta 1878
je v Peterburgu imel znamenita predavanja o Bogočloveštvu (Čtenija o
bogočelovečestve), ki veljajo za njegovo najpomembnejše delo. Po dok-
toratu s tezo Kriza abstraktnih načel je predaval na univerzi, dokler mu
carska oblast ni prepovedala, ker je nasprotoval usmrtitvi atentatorjev na
383
