Page 177 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 177
peter kovačič peršin
za temeljno značilnost novoveške civilizacije in ga prepoznal kot enega
ključnih pojavov, ki bodo določali nadaljnji zgodovinski potek:
Težnja po organizaciji človeštva zunaj brezpogojne religiozne sfere, te-
žnja po tem, da bi se utrdili in uveljavili na področju časnih, minljivih
interesov, je značilna za sodobno civilizacijo. Najdosledneje, najbolj za-
vestno in popolno se ta težnja izraža v dveh sodobnih tvorbah: prva – so-
cializem – je vezana predvsem na praktične interese družbenega življenja,
druga – pozitivizem – pa stavi na teoretično plat znanstvene vednosti. So-
cializem in pozitivizem religije neposredno ne zavračata niti ne sprejema-
ta, želita le zavzeti prazno mesto, ki ga je religija pustila v življenju in ved-
nosti sodobnega omikanega človeštva. In prav s tega vidika ju moramo
presojati. (Solovjov 2019,13)1
Njegova kritika ključnih pojavov sekularizma ni ideološka. Ne zav-
rača našteta pojava, pač pa skuša razumeti vzroke za njuno uveljavitev
in analizira njuno nepopolnost. V tem se bistveno razlikuje od sočas-
nih in tudi še današnjih ideoloških konfrontacij in njihovih politik, ki
so in še povzročajo radikalne konflikte ter borbo med ideologijami, ki
obvladujejo domala vse svetovne družbe. Na to dejstvo velja opozoriti,
ker nam pojasnjuje tudi naš stoletni razkol in poskus njegovega prese-
ganja, ki ga je na Slovenskem skušala uveljaviti filozofija personalizma
(in politika krščanskega socializma), ki je razumela zgodovinsko nujo
uveljavitve socializma. To njeno stališče izvira iz filozofije Solovjova.
Solovjovov pogled na protestantizem lahko v celoti razumemo, če
osvetlimo imenovana pojava sekularizma. O zgodovinskem pojavu so-
cializma razmišlja takole (2019,13–14):
Socializem je zgodovinsko upravičen predvsem kot neizogibna posle-
dica, kot zadnja beseda zahodnega zgodovinskega razvoja. Francoska re-
volucija, ki je jasno določila temeljni značaj zahodne civilizacije kot zunaj
religiozne civilizacije oziroma kot poskus, da bi zgradili stavbo vesolj-
ne kulture in organizirali človeštvo na zgolj posvetnih, zunanjih nače-
1 Vsi navedki so vzeti iz: Vladimir Solovjov, Izbrani filozofski spisi (Ljubljana: KUD
Logos, 2019).
385
za temeljno značilnost novoveške civilizacije in ga prepoznal kot enega
ključnih pojavov, ki bodo določali nadaljnji zgodovinski potek:
Težnja po organizaciji človeštva zunaj brezpogojne religiozne sfere, te-
žnja po tem, da bi se utrdili in uveljavili na področju časnih, minljivih
interesov, je značilna za sodobno civilizacijo. Najdosledneje, najbolj za-
vestno in popolno se ta težnja izraža v dveh sodobnih tvorbah: prva – so-
cializem – je vezana predvsem na praktične interese družbenega življenja,
druga – pozitivizem – pa stavi na teoretično plat znanstvene vednosti. So-
cializem in pozitivizem religije neposredno ne zavračata niti ne sprejema-
ta, želita le zavzeti prazno mesto, ki ga je religija pustila v življenju in ved-
nosti sodobnega omikanega človeštva. In prav s tega vidika ju moramo
presojati. (Solovjov 2019,13)1
Njegova kritika ključnih pojavov sekularizma ni ideološka. Ne zav-
rača našteta pojava, pač pa skuša razumeti vzroke za njuno uveljavitev
in analizira njuno nepopolnost. V tem se bistveno razlikuje od sočas-
nih in tudi še današnjih ideoloških konfrontacij in njihovih politik, ki
so in še povzročajo radikalne konflikte ter borbo med ideologijami, ki
obvladujejo domala vse svetovne družbe. Na to dejstvo velja opozoriti,
ker nam pojasnjuje tudi naš stoletni razkol in poskus njegovega prese-
ganja, ki ga je na Slovenskem skušala uveljaviti filozofija personalizma
(in politika krščanskega socializma), ki je razumela zgodovinsko nujo
uveljavitve socializma. To njeno stališče izvira iz filozofije Solovjova.
Solovjovov pogled na protestantizem lahko v celoti razumemo, če
osvetlimo imenovana pojava sekularizma. O zgodovinskem pojavu so-
cializma razmišlja takole (2019,13–14):
Socializem je zgodovinsko upravičen predvsem kot neizogibna posle-
dica, kot zadnja beseda zahodnega zgodovinskega razvoja. Francoska re-
volucija, ki je jasno določila temeljni značaj zahodne civilizacije kot zunaj
religiozne civilizacije oziroma kot poskus, da bi zgradili stavbo vesolj-
ne kulture in organizirali človeštvo na zgolj posvetnih, zunanjih nače-
1 Vsi navedki so vzeti iz: Vladimir Solovjov, Izbrani filozofski spisi (Ljubljana: KUD
Logos, 2019).
385
