Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 185
peter kovačič peršin
*
Kje Solovjov vidi poskus modernega uresničenja religioznega nače-
la? O tem vprašanju je spregovoril v zvezi s protestantizmom v drugem
predavanju, in sicer o njegovem civilizacijskem prispevku k razvoju no-
voveške evropske zavesti. Protestantizem razume kot korak k novi ci-
vilizaciji. Če je »poslanstvo razvoja zahodne zunajreligiozne civilizacije
to, da za človeštvo pomeni prehod iz religiozne preteklosti v religiozno
prihodnost«, ima po njegovem mnenju tu vlogo reformirano krščan-
stvo. Namreč, religiozno preteklost Solovjov vidi v rimskem katolištvu,
v njegovi »poglavitni neresnici«. Prepričan je, da ima katolištvo še ved-
no veljavo, dokler se ne bo udejanjil prehod k celovitejši obliki krščan-
ske religije.
Preteklost lahko izniči, dejansko in dokončno odpravi le načelo, ki bo
dalo več, kot nam daje preteklost sama, ne pa votlo in nemočno zanikanje.
Prav zato katolištvo še vedno vztraja in se trmasto bojuje proti družbene-
mu in intelektualnemu napredku – napredku, ki bo staro načelo usodno
in nezadržno premagal šele takrat, ko bo prišel do pozitivnih sklepov, ko
bo ustvaril temelje, na katerih bo mogoče zgraditi nov svet, ki ne bo le svo-
bodnejši, temveč tudi duhovno bogatejši. (Solovjov 2019, 23)
V čem Solovjov vidi poglavitno neresnico katoliškega krščanstva?
»Splošna ideja katolištva je predvsem to, da morajo biti vse svetne oblas-
ti in načela, vse moči družbe in posamičnega človeka podrejene religio-
znemu načelu, da si mora Božje kraljestvo, ki ga na zemlji uteleša duhov-
na skupnost, Cerkev, podrediti kraljestvo tega sveta.« (str. 24) Solovjov
pritrjuje dejstvu, ki izvira iz samega religioznega načela, ki najgloblje in
najceloviteje določa strukturo osebe, namreč dejstvu, da
če je Cerkev v resnici Božje kraljestvo na zemlji, se ji morajo vse druge
moči in oblasti podrediti, postati morajo njeno orodje. […] Kraljestvo sve-
ta mora biti podrejeno Božjemu kraljestvu, svetne moči družbe in člove-
ka morajo biti podrejene duhovni moči. A kako razumeti to podrejenost
in kako, s kakšnimi sredstvi se mora ta podrejenost udejanjati? (str. 24–25)
393
*
Kje Solovjov vidi poskus modernega uresničenja religioznega nače-
la? O tem vprašanju je spregovoril v zvezi s protestantizmom v drugem
predavanju, in sicer o njegovem civilizacijskem prispevku k razvoju no-
voveške evropske zavesti. Protestantizem razume kot korak k novi ci-
vilizaciji. Če je »poslanstvo razvoja zahodne zunajreligiozne civilizacije
to, da za človeštvo pomeni prehod iz religiozne preteklosti v religiozno
prihodnost«, ima po njegovem mnenju tu vlogo reformirano krščan-
stvo. Namreč, religiozno preteklost Solovjov vidi v rimskem katolištvu,
v njegovi »poglavitni neresnici«. Prepričan je, da ima katolištvo še ved-
no veljavo, dokler se ne bo udejanjil prehod k celovitejši obliki krščan-
ske religije.
Preteklost lahko izniči, dejansko in dokončno odpravi le načelo, ki bo
dalo več, kot nam daje preteklost sama, ne pa votlo in nemočno zanikanje.
Prav zato katolištvo še vedno vztraja in se trmasto bojuje proti družbene-
mu in intelektualnemu napredku – napredku, ki bo staro načelo usodno
in nezadržno premagal šele takrat, ko bo prišel do pozitivnih sklepov, ko
bo ustvaril temelje, na katerih bo mogoče zgraditi nov svet, ki ne bo le svo-
bodnejši, temveč tudi duhovno bogatejši. (Solovjov 2019, 23)
V čem Solovjov vidi poglavitno neresnico katoliškega krščanstva?
»Splošna ideja katolištva je predvsem to, da morajo biti vse svetne oblas-
ti in načela, vse moči družbe in posamičnega človeka podrejene religio-
znemu načelu, da si mora Božje kraljestvo, ki ga na zemlji uteleša duhov-
na skupnost, Cerkev, podrediti kraljestvo tega sveta.« (str. 24) Solovjov
pritrjuje dejstvu, ki izvira iz samega religioznega načela, ki najgloblje in
najceloviteje določa strukturo osebe, namreč dejstvu, da
če je Cerkev v resnici Božje kraljestvo na zemlji, se ji morajo vse druge
moči in oblasti podrediti, postati morajo njeno orodje. […] Kraljestvo sve-
ta mora biti podrejeno Božjemu kraljestvu, svetne moči družbe in člove-
ka morajo biti podrejene duhovni moči. A kako razumeti to podrejenost
in kako, s kakšnimi sredstvi se mora ta podrejenost udejanjati? (str. 24–25)
393
