Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 183
peter kovačič peršin
Solovjov jasno razmeji med religijo kot osebno vero od pripadnosti
konfesionalni ideologiji in instituciji. Le »s tega stališča se religiozno
načelo kaže kot edino dejansko uresničenje svobode, enakosti in
bratstva« (str. 21).
Rekel sem, da mora biti o smislu religiozne ideje zedinjenje posame-
znih bitij ter zasebnih načel in moči z brezpogojnim Počelom svobodno;
to se pravi, da morajo posamezna bitja in zasebna načela sama od sebe ali
po svoji volji priti k zedinjenju ali brezpogojnemu soglasju, sama se mora-
jo odpovedati svoji izključujočosti, samouveljavljanju ali sebičnosti. Pot k
odrešitvi, k uresničenju resnične enakosti, svobode in bratstva vodi sko-
zi samozanikanje. A samozanikanje zahteva najprej samouveljavitev: da
se svoji izključujoči volji lahko zares odpovem, jo moram najprej imeti; da
se zasebna načela in moč svobodno zedinijo z brezpogojnim Počelom, se
morajo od njega najprej ločiti, vztrajati pri svojem, si prizadevati za izklju-
čujoče gospostvo in brezpogojno veljavo. Kajti le resnično izkustvo, le to,
da doživimo protislovje, da izkusimo izvorno zgrešenost samouveljavlja-
nja, lahko vodi k prostovoljni odpovedi njemu samemu ter k zavestni in
svobodni zahtevi po zedinjenju z brezpogojnim Počelom. Od tod je raz-
viden veliki smisel negativnega zahodnega razvoja, veliko poslanstvo za-
hodne civilizacije.
Potreben je torej obrat, ki se sprva izraža v prevladujočem pesimiz-
mu, ki je zajel zahodnega človeka, ugotavlja Solovjov. Napoveduje, da
bo korenit obrat v sistemu vrednot nastopil šele po polomu socialistič-
nega projekta (str. 23):
Korenit obrat, velika kriza v zavesti zahodnega človeka se je že zače-
la. Očiten dokaz tega sta razvoj in uspeh pesimizma. […] Ta pesimizem,
obrat k samozanikanju se za zdaj izraža le v teoriji, v filozofskem sistemu,3
a predvidevamo lahko, da bo kmalu, in sicer prav takrat, ko bo na Zaho-
du zmagala socialna revolucija in bo sama sprevidela jalovost svoje zma-
ge, svojo lastno zgrešenost in nezmožnost, da bi zgradila harmonično in
3 Solovjov je to pisal konec 19. stol. pod vtisom filozofije Schopenhauerja in
Hartmanna, a predvidel tudi sedanji čas, ko zahodnega človeka množično obvla-
duje nihilizem.
391
Solovjov jasno razmeji med religijo kot osebno vero od pripadnosti
konfesionalni ideologiji in instituciji. Le »s tega stališča se religiozno
načelo kaže kot edino dejansko uresničenje svobode, enakosti in
bratstva« (str. 21).
Rekel sem, da mora biti o smislu religiozne ideje zedinjenje posame-
znih bitij ter zasebnih načel in moči z brezpogojnim Počelom svobodno;
to se pravi, da morajo posamezna bitja in zasebna načela sama od sebe ali
po svoji volji priti k zedinjenju ali brezpogojnemu soglasju, sama se mora-
jo odpovedati svoji izključujočosti, samouveljavljanju ali sebičnosti. Pot k
odrešitvi, k uresničenju resnične enakosti, svobode in bratstva vodi sko-
zi samozanikanje. A samozanikanje zahteva najprej samouveljavitev: da
se svoji izključujoči volji lahko zares odpovem, jo moram najprej imeti; da
se zasebna načela in moč svobodno zedinijo z brezpogojnim Počelom, se
morajo od njega najprej ločiti, vztrajati pri svojem, si prizadevati za izklju-
čujoče gospostvo in brezpogojno veljavo. Kajti le resnično izkustvo, le to,
da doživimo protislovje, da izkusimo izvorno zgrešenost samouveljavlja-
nja, lahko vodi k prostovoljni odpovedi njemu samemu ter k zavestni in
svobodni zahtevi po zedinjenju z brezpogojnim Počelom. Od tod je raz-
viden veliki smisel negativnega zahodnega razvoja, veliko poslanstvo za-
hodne civilizacije.
Potreben je torej obrat, ki se sprva izraža v prevladujočem pesimiz-
mu, ki je zajel zahodnega človeka, ugotavlja Solovjov. Napoveduje, da
bo korenit obrat v sistemu vrednot nastopil šele po polomu socialistič-
nega projekta (str. 23):
Korenit obrat, velika kriza v zavesti zahodnega človeka se je že zače-
la. Očiten dokaz tega sta razvoj in uspeh pesimizma. […] Ta pesimizem,
obrat k samozanikanju se za zdaj izraža le v teoriji, v filozofskem sistemu,3
a predvidevamo lahko, da bo kmalu, in sicer prav takrat, ko bo na Zaho-
du zmagala socialna revolucija in bo sama sprevidela jalovost svoje zma-
ge, svojo lastno zgrešenost in nezmožnost, da bi zgradila harmonično in
3 Solovjov je to pisal konec 19. stol. pod vtisom filozofije Schopenhauerja in
Hartmanna, a predvidel tudi sedanji čas, ko zahodnega človeka množično obvla-
duje nihilizem.
391
