Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 102
razprave, študije, papers
Kranjskem v 16. stoletju opozarja na šesto in sedmo knjigo Valvasorjeve
Slave, vendar s pripombo, da jo je treba uporabljati previdno, ker pro-
testante obravnava »kot stranko, ki se je morala ukloniti cesarju, čeprav
jih, kolikor so spodbujali nacionalno literaturo, pravično obravnava«.
Uporabljal pa je še druga dela o južnih Slovanih, kot sta Neigebaurjevo
Južni Slovani4 in delo Pavola Josefa Šafárika Slovanske starožitnosti.5
Pove še, da je iz Valvasorja o Trubarju in Kranjski črpal Christian Salig
v prvem delu svoje Zgodovine augsburške veroizpovedi.6 (str. VI) Vendar
temu delu ne pripisuje take vrednosti kot delu Friderika Schnurrerja
Slavischer Bücherdruck, predvsem, ker je slednji presegel Valvasorja in
uporabljal tudi spis Bernharda Raupacha Schicksale der evangelischen
Kirche in Kärnten und Krain und Steiermark bis zum J. 1564 (str. VI–
VII). Raupachovo delo je uporabljal tudi Winckler v Anecdota histo-
rico-ecclesiastica novantiqua.7 Za izdajo Anecdota iz leta 1770 Sillem
navaja, da naj bi vsebovala tudi ta Raupachov spis o reformaciji na
Koroškem, Kranjskem in Štajerskem do leta 1564, na katerega se je sklice-
val Schnurrer, vendar mu ni bila dosegljiva. Na podlagi Schnurrerjevega
povzemanja in tudi lastnega poznavanja rokopisov iz Raupachove za-
puščine – še posebej nedokončanega dela o cerkveni zgodovini Kranjske
– sklepa, da je Raupach bržkone »tudi v spisu o kranjski reformaciji nje-
no cerkveno plat upošteval bolj kakor kulturnozgodovinsko«. Opozarja
pa tudi na vire v knjižnici v Hamburgu, ki jih je zbiral Raupach. Med
4 Johann Daniel Ferdinand Neigebaur, Die Süd-Slaven und deren Länder in
Beziehung auf Geschichte, Cultur und Verfassung (Leipzig: Costenoble &
Remmelmann, 1851).
5 Heinrich Wuttke, ur., Paul Joseph Schafariks Slawische Alterthümer 2, prev. Mosig
von Aehrenfeld (Leipzig: Wilhelm Engelmann, 1844). Gre za drugi zvezek nemške
izdaje dela Slowanské starožitnosti iz Šafárikove zapuščine, ki je v češčini izšlo leta
1837 v Pragi.
6 Christian August Salig, Vollständige Historie der Augspurgischen Confession
und derselben Apologie (Halle: Rengerische Buchhandlung , 1730). O Trubarju in
Kranjski: str. 714–21.
7 Johann Dieterich Winckler, Anecdota historico-ecclesiastica novantiqua
(Braunschweig: Rudolph Schröders Erben, 1757). Izdaja iz leta 1770 naj bi vsebova-
la tudi Rupachove Schicksale.
310
Kranjskem v 16. stoletju opozarja na šesto in sedmo knjigo Valvasorjeve
Slave, vendar s pripombo, da jo je treba uporabljati previdno, ker pro-
testante obravnava »kot stranko, ki se je morala ukloniti cesarju, čeprav
jih, kolikor so spodbujali nacionalno literaturo, pravično obravnava«.
Uporabljal pa je še druga dela o južnih Slovanih, kot sta Neigebaurjevo
Južni Slovani4 in delo Pavola Josefa Šafárika Slovanske starožitnosti.5
Pove še, da je iz Valvasorja o Trubarju in Kranjski črpal Christian Salig
v prvem delu svoje Zgodovine augsburške veroizpovedi.6 (str. VI) Vendar
temu delu ne pripisuje take vrednosti kot delu Friderika Schnurrerja
Slavischer Bücherdruck, predvsem, ker je slednji presegel Valvasorja in
uporabljal tudi spis Bernharda Raupacha Schicksale der evangelischen
Kirche in Kärnten und Krain und Steiermark bis zum J. 1564 (str. VI–
VII). Raupachovo delo je uporabljal tudi Winckler v Anecdota histo-
rico-ecclesiastica novantiqua.7 Za izdajo Anecdota iz leta 1770 Sillem
navaja, da naj bi vsebovala tudi ta Raupachov spis o reformaciji na
Koroškem, Kranjskem in Štajerskem do leta 1564, na katerega se je sklice-
val Schnurrer, vendar mu ni bila dosegljiva. Na podlagi Schnurrerjevega
povzemanja in tudi lastnega poznavanja rokopisov iz Raupachove za-
puščine – še posebej nedokončanega dela o cerkveni zgodovini Kranjske
– sklepa, da je Raupach bržkone »tudi v spisu o kranjski reformaciji nje-
no cerkveno plat upošteval bolj kakor kulturnozgodovinsko«. Opozarja
pa tudi na vire v knjižnici v Hamburgu, ki jih je zbiral Raupach. Med
4 Johann Daniel Ferdinand Neigebaur, Die Süd-Slaven und deren Länder in
Beziehung auf Geschichte, Cultur und Verfassung (Leipzig: Costenoble &
Remmelmann, 1851).
5 Heinrich Wuttke, ur., Paul Joseph Schafariks Slawische Alterthümer 2, prev. Mosig
von Aehrenfeld (Leipzig: Wilhelm Engelmann, 1844). Gre za drugi zvezek nemške
izdaje dela Slowanské starožitnosti iz Šafárikove zapuščine, ki je v češčini izšlo leta
1837 v Pragi.
6 Christian August Salig, Vollständige Historie der Augspurgischen Confession
und derselben Apologie (Halle: Rengerische Buchhandlung , 1730). O Trubarju in
Kranjski: str. 714–21.
7 Johann Dieterich Winckler, Anecdota historico-ecclesiastica novantiqua
(Braunschweig: Rudolph Schröders Erben, 1757). Izdaja iz leta 1770 naj bi vsebova-
la tudi Rupachove Schicksale.
310
