Page 116 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Zakaj INKLUZIJA za otroke s posebnimi potrebami
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
v glasbenem šolstvu

Inkluzija je logična posledica humane družbe in napredkov v razvoju raznih
vej znanosti, še posebej nevroznanosti. Bistvo inkluzije je prilagajanje vzgoj-
no-izobraževalnega dela posamezniku, kar vodi v spremembe izobraževalne-
ga sistema.
Po 2. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP)
(2020) so otroci s posebnimi potrebami »otroci z motnjami v duševnem ra-
zvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi
in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani ot-
roci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih
učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraže-
vanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobra-
ževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja«. Velikokrat se na-
štete motnje med seboj kombinirajo. Tako govorimo o otrocih z več motnjami.
Glasbeni pedagogi, psihologi, utemeljitelji najrazličnejših teorij razvoja
človekove osebnosti, različnih metodoloških sistemov na področju vzgoje in iz-
obraževanja otrok so si kljub različnim pristopom delovanja na razvoj človeka
edini: glasba je odločilnega pomena pri razvoju otrokovega intelekta, ustvar-
jalnosti, njegovih matematičnih, logičnih in prostorskih sposobnosti, duhov-
nega razvoja, razvoja emocij. Pogosto jo štejejo kot največjo od vseh umetno-
sti (Denac, 2002; Pesek, 1997), zato mora imeti in ohranjati pomembno mesto
v vzgojno-izobraževalnem sistemu za vse otroke, saj je to ena izmed njihovih
osnovnih pravic.
Sodobna glasbena nevropsihologija je s svojimi raziskovalnimi dognanji
povzročila velike premike na področju razumevanja številnih učinkov glasbe
na psihofizično funkcioniranje človeka (Habe, 2018). Glasba je sredstvo za ce-
lostno učenje, ki omogoča pridobivanje znanj, veščin in spretnosti na prijeten
ter učinkovit način. Celostno učenje vključuje celotno osebnost posameznika,
aktivno vlogo učenca, poudarja pomen čustev in motivacije, upošteva spozna-
nja o učinkovitosti delovanja možganov, poudarja pomen veččutnih izkušenj
ter vodi do znanja z visoko vrednostjo prenosa in dolgoročnimi učnimi učin-
ki (Habe, 2018).
Ob tem, ko se otroci vključujejo v glasbene dejavnosti, razvijajo glasbene
sposobnosti, te pa se integrirajo v druge procese učenja. Gre torej za interakcijo
nekih spretnosti in znanj, ki niso samo glasbene, ampak splošne in pomembne
v celostnem razvoju otroka. (Denac, 2002)
Našteta dejstva nas silijo v odgovorno ravnanje v odnosu do dela z otro-
ki s posebnimi potrebami in našega pedagoškega prispevka k njihovemu na-
predku. Ne le da imajo ti otroci še posebej radi glasbo, da kažejo do nje sponta-

116