Page 121 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Za uspešno usvajanje veščin igranja na instrumentih so bile potrebne pri-
lagoditve, ki so izhajale iz posameznikovih individualnih lastnosti in poseb-
nosti:
– prilagojen izbor glasbene literature,
– prilagojen tempo dela,
– prilagojen obseg snovi,
– toleranca do šibkih področij: razumevanje, koncentracija, motorika,
integracija čutil, neurejenost posluhov,
– uporaba vizualnih opor pri notnem gradivu in dodatne oblike po-
moči pri branju notnega gradiva,
– učenje s pomočjo različnih tehnik, pomagal in asociacij na podlagi
individualnih življenjskih izkušenj učencev,
– uporaba motivacijskih tehnik.
Zagotavljanje pogostega nastopanja je bilo za razvijanje vztrajnosti in not-
ranje motivacije učencev ključnega pomena. Učenci so dobili priložnosti, da Loredana Sajovic ◆ IZZIVI ENAKIH MOŽOSTI GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
nastopajo na javnih in odmevnih prireditvah, koncertih ter raznih snemanjih.
Tam so doživljali uspehe in samopotrditve ter uspešno krepili željo po nadalj-
njem učenju instrumentov.

Zaključek

Naloge glasbenih pedagogov so široke in pomembne tako za posameznika in
njegov razvoj kot za bogatitev življenja družbe kot celote. Ključnega pomena so
za oblikovanje in vzgojo bodočih glasbenikov ter širjenje glasbene kulture med
posamezniki vseh starosti.
Ena od osrednjih nalog glasbenih pedagogov je poučevanje inštrumentov.
»S pomočjo svojega znanja, izkušenj in metod poučevanja glasbeni pedagogi
učencem omogočajo pridobivanje tehničnih spretnosti, razvijanje glasbenega
občutka ter razumevanje in interpretacijo glasbenih del. S tem gradijo temelje
za nadaljnje glasbeno izobraževanje in ustvarjalnost« (Zorič, 2023).
Glasbeni pedagogi v glasbenih šolah imajo cilje, naloge in zasluge, da ima-
mo Slovenci na zavidljivo visoki ravni razvito tako ljubiteljsko kot poklicno
glasbeno kulturo.
Glasbeno izobraževanje v današnji družbi še ni dostopno vsem otrokom,
nujno pa je, da bi bilo tako. Z uvedbo rednih programov, ki so financirani iz
državnega proračuna, je treba ta prostor odpreti tudi otrokom s posebnimi po-
trebami. Razmišljanje o vključevanju vseh skupin otrok s posebnimi potreba-
mi v obstoječe programe je nerealno. Vrniti se moram k že zapisani trditvi, da
je bistvo inkluzije prilagajanje vzgojno-izobraževalnega dela posamezniku, kar
vodi v spremembe izobraževalnega sistema. Enakopravna ureditev glasbenega
izobraževanja otrok s posebnimi potrebami zahteva fleksibilnost pri upošte-

121