Page 120 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

V tem delu prispevka se moram spomniti začetkov sodelovanja s profesor-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
ji iz Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina.
Pred nekaj leti je prišla na izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v
CIRIUS učenka, ki si je močno želela igrati prečno flavto. Zgled ji je bila nje-
na starejša sestra. Rodila se je kot zdrava deklica, ki pa je zaradi možganske-
ga tumorja v zgodnjem šolskem obdobju utrpela posledice, zaradi česar je bila
usmerjena v prilagojen izobraževalni program z nižjim standardom znanj.
Doma je dobila, poleg razumevanja, skrbi in ljubezni, tudi veliko možnos-
ti za svoj razvoj. Družina je bila dobro vključena v različne kulturne dejavnosti
v okolju, predvsem je bila zelo povezana z glasbo. Zaradi večkrat izražene želje
po igranju prečne flavte sem poklicala njeno mamo. Po kratkem pogovoru sem
izvedela, da so starši za učenko že imeli urejeno zasebno poučevanje, da je igra-
la kljunasto flavto, da pa so imeli težave z motivacijo, ki se je postopno stopnje-
vala v odklanjanje dela z inštrumentom. Mama se je takoj strinjala, da se pove-
žem z ustreznim učiteljem in da se pouk inštrumenta začne.
Treba je bilo:
– poiskati in se povezati z učiteljem inštrumenta, ki je imel voljo in bil
pripravljen, da poleg obveznosti dodatno poučuje otroka s posebni-
mi potrebami;
– omogočiti izvedbo pouka inštrumenta na primerni lokaciji, v prosto-
ru, času, ki je bil usklajen z vsemi urniki, tako učenke, da ni rušil nje-
nih izobraževalnih in terapevtskih programov v CIRIUS-u, kot ur-
nikom dela učitelja iz glasbene šole;
– uskladiti moj urnik in prosti čas, zato da sem lahko prisostvovala pri
pouku instrumenta;
– v urniku učenke in mojem urniku poiskati dodaten čas za individu-
alno delo, ki je sledilo navodilom učitelja instrumenta.
Na enak način sem pozneje uredila tudi poučevanje drugih inštrumentov:
tube, klarineta in harmonike. Učitelji, s katerimi sem sodelovala, so bili izje-
mno srčni, strokovni in fleksibilni. Kljub temu je bilo zelo pomembno, da sem
spremljala njihove individualne ure, opazovala potek dela, učitelju inštrumen-
ta pomagala pri spoznavanju individualnih lastnosti učencev, poslušala napot-
ke, ki so jih učenci dobili, in z njimi pozneje tudi vadila. Potrebovali so:
– nadzor v usvajanju tehnike igranja posameznih instrumentov,
– kontrolo pri uglasitvah,
– kontrolo pri ritmični in melodični natančnosti izvajanja,
– pomoč pri orientaciji oz. branju notnega gradiva,
– spodbujanje k pogostemu ponavljanju in utrjevanju,
– vodenje, preverjanje in navajanje na samostojnost izvajanja,
– veliko pohval, pozitivnih spodbud in motivacije.

120