Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

REZULTATI
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40

Raziskave (N = 7), ki so bile vključene na podlagi zgoraj navedenih vključit-
venih in izključitvenih kriterijev, so bile objavljene med letoma 2004 in 2023.
Obravnavajo formativno spremljanje pri dejavnostih ustvarjanja v glasbi znot-
raj pouka glasbene umetnosti v osnovni šoli. Vključene raziskave zajemajo do-
življanje in dojemanje formativnega spremljanja pri učencih (Sicherl-Kafol idr.,
2017) ter učiteljeve strategije formativnega spremljanja za podporo glasbene
ustvarjalnosti učencev (Fautley, 2004; Forrester in Wong, 2008; Sætre, 2011;
Bolden in DeLuca, 2022).
V preglednici 1 prikazujemo znanstvenoraziskovalne članke (N = 5), ki
so razvrščeni po kronološkem zaporedju. Za vsakega smo zapisali raziskoval-
ni pristop, udeležence raziskave, državo, v kateri je bila raziskava izvedena, in
ključna spoznanja, ki se nanašajo na vlogo in pomen formativnega spremljanja
pri dejavnostih ustvarjanja v glasbi za učitelje in za učence.
Članki so empirični, pri čemer so bili uporabljeni kvalitativni raziskoval-
ni pristopi. Uporabljene so bile metoda študije primera (Fautley, 2004; Forres-
ter in Wong, 2008), metoda akcijskega raziskovanja (Sicherl-Kafol idr., 2017),
metoda polstrukturiranega intervjuja (Bolden in DeLuca, 2022) in kombinaci-
ja metode opazovanja ter polstrukturiranega intervjuja (Sætre, 2011).
V eni raziskavi (Forrester in Wong, 2008) so sodelovali samo učitelji glas-
be, medtem ko so v štirih (Bolden in DeLuca, 2022; Fautley, 2004; Sætre, 2011;
Sicherl-Kafol idr., 2017) udeleženi tako učitelji glasbe kot učenci.
Raziskave so bile izvedene v Angliji (Fautley, 2004), na Kitajskem (Forres-
ter in Wong, 2008), na Norveškem (Sætre, 2011), v Sloveniji (Sicherl-Kafol idr.,
2017) in v Kanadi (Bolden in DeLuca, 2022), kar nam podaja širok, svetovni
pregled nad preučevanim področjem.
Ob zgoraj prikazanih znanstvenoraziskovalnih člankih smo v meta-
analizo vključili še dva pregledna članka (Bolden idr., 2023; Major, 2008), ki
predstavljata pomemben vpogled v učiteljeve posege pri dejavnostih ustvarja-
nja v glasbi in njegove strategije formativnega spremljanja tekom ustvarjalne-
ga procesa.
Angela E. Major (2008) pravi, da mora učitelj tekom ustvarjanja v glasbi
formativno ali sprotno ocenjevati ustvarjalni dosežek. To bo pri učencu spod-
bujalo zrelejše vrste razmišljanja in ga izzvalo, da se bo učinkoviteje ukvarjal z
glasbo tekom ustvarjanja. Hkrati ga bo spodbujalo, da bo razvijal kritičen in
analitičen pristop do svojega ustvarjalnega dosežka ter sposobnost, da bo go-
voril o svojem delu, kar odraža rastoče znanje. Učenec se tako z učiteljevo eval-
vacijo svojega ustvarjalnega produkta in ustvarjalnega produkta vrstnikov uči,
kako prepoznati prednosti in slabosti svojega ustvarjalnega dela. Posledično bo
prevzel lastništvo nad svojim delom, kar bo vplivalo tudi na gradnjo samoza-
vesti.

16