Page 19 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

nega procesa s povratnimi informacijami, ki morajo biti smiselne in usmerjene
v izboljšavo ustvarjalnega produkta, (3) spodbujanje samoocenjevanja učencev,
ki aktivira njihovo notranjo motivacijo in pri katerem celostno razmišljajo o
svojem ustvarjalnem delu, prepoznavajo ter aktualizirajo lastne ustvarjalne na-
mere in razmišljajo o svojih čustvih ter motivacijskih spodbudah za ustvar-
jalno delo, in (4) ustvarjanje spodbudnega okolja, ki podpira glasbeno ustvar-
jalnost in omogoča, da se učenci počutijo udobno in dovolj samozavestno, ko
delijo svoje ustvarjalno delo.

RAZPRAVA

Pri preučevanih člankih (N = 7) ugotovimo, da ima formativno spremljanje
pri dejavnostih ustvarjanja v glasbi v osnovni šoli pomembno vlogo in pomen
tako za učitelje kot za učence, saj podpira (1) aktivne interakcije med učiteljem
in učenci ter (2) interakcije med učenci in (3) vpliva na celovit razvoj učenca kot
posameznika.
Aktivne interakcije med učiteljem in učenci igrajo ključno vlogo pri for- Špela Pučko, Jerneja Žnidaršič ◆ VLOGA IN POMEN FORMATIVNEGA SPREMLJANJA PRI DEJAVNOSTIH USTVARJANJA V GLASBI
mativnem spremljanju tekom dejavnosti ustvarjanja v glasbi. Formativno spre-
mljanje namreč omogoča sprotno vključevanje učiteljevih neposrednih po-
vratnih informacij k učenčevemu ustvarjalnemu dosežku, kar pomaga pri
usmerjanju in izboljševanju učenčevega ustvarjanja (Fautley, 2004; Major,
2008; Sætre, 2011; Sicherl-Kafol idr., 2017; Bolden in DeLuca, 2022; Bolden
idr., 2023). Učitelj tako preverja učenčevo razumevanje in učni napredek ter
pridobi vpogled v učenčevo ustvarjalno delo, kar je ključno za prepoznavanje
vrzeli v poučevanju (Forrester in Wong, 2008). S pomočjo vprašanj in pose-
gov v ustvarjalni dosežek učitelj spodbuja in usmerja učenca k doseganju uč-
nih ciljev, medtem ko njegovi estetski predlogi še dodatno obogatijo učenčev
ustvarjalni dosežek (Fautley, 2004; Sætre, 2011). Prav tako učitelj s spremlja-
njem nastanka ustvarjalnega dosežka pridobi uvid v vrednost učenčeve suma-
tivne ocene (Sicherl-Kafol idr., 2017). Hkrati pa s svojimi posegi aktivno spod-
buja in usmerja učence k raziskovalni ter ustvarjalni miselnosti (Bolden in
DeLuca, 2022).
Aktivne interakcije med učenci tekom formativnega spremljanja pri de-
javnostih ustvarjanja v glasbi imajo pomembno vlogo za spodbujanje sodelo-
vanja in medvrstniške komunikacije (Forrester in Wong, 2008; Major, 2008;
Sicherl-Kafol idr., 2017; Bolden in DeLuca, 2022). Učenci se namreč aktivno
vključujejo v ocenjevanje izdelkov vrstnikov in pridobivajo povratne informa-
cije, kar jih spodbuja k razpravi in zbiranju nasvetov za nadgradnjo ustvarjenih
glasbenih vsebin. To spodbuja razvoj kritičnega vrednotenja glasbenih izdel-
kov (Forrester in Wong, 2008; Major, 2008; Bolden in DeLuca, 2022). Sodelo-
vanje v vrstniških razpravah pa učencem omogoča razvijanje ustvarjalnih idej
(Sicherl-Kafol idr., 2017).

19