Page 54 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 54

a)  sprejemni preizkusi bi morali biti posodobljeni za vse učence ne glede na
             glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
                   njihove posebnosti – 61 %,
               b)  učenci z avtističnimi motnjami – 43 %,
               c)  učenci z motnjami v duševnem razvoju – 36 %,
               d)  gluhi in naglušni učenci – 35 %,
               e)  učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami – 30 %,
               f)  učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja – 29 %,
               g)  slepi in slabovidni učenci oz. učenci z okvaro vidne funkcije – 24 %,
               h)  učenci z govorno-jezikovnimi motnjami – 24 %,
               i)   gibalno ovirani učenci – 20 %,
               j)   dolgotrajno bolni učenci – 20 %.

                   Presenetljiva je ugotovitev, da skoraj dve tretjini učiteljev (61 %) meni, da
               bi morali biti sprejemni preizkusi posodobljeni za vse učence ne glede na nji-
               hove posebnosti. Izmed UPP pa so najpogosteje izbrali možnosti, da bi mora-
               li sprejemne preizkuse posodobiti za učence z avtističnimi motnjami (43 %), za
               učence z motnjami v duševnem razvoju (36 %) in za gluhe in naglušne učence
               (35 %). Tudi na GŠ, ki smo ju obiskali, so za UPP prilagodili način izvedbe spre-
               jemnega preizkusa.
                   Odgovori na vprašanje učiteljem, Ali je po vašem mnenju obstoječi način
               preverjanja glasbenih sposobnosti zadosten kriterij za vpis v glasbene šole?, so
               za odločevalce zakonodajnih sprememb zelo sporočilni, saj je dobra polovica
               (57 %) učiteljev odgovorila negativno. Kvalitativna analiza utemeljitve izbra-
               ne ocene, da torej obstoječi način preverjanja glasbenih sposobnosti ni zados-
               ten kriterij za vpis v GP, pokaže, da se večkrat pojavijo naslednji argumenti:
               neupoštevanje otrokovega razvoja, strah in trema pri otroku ter da na ta način
               ne preverjamo delovnih navad, motiviranosti, motorike in podpore staršev. Ne-
               kateri so opozorili še na to, da gre za časovno prekratek preizkus, da določeni
               otroci niso imeli predhodno možnosti razvoja glasbenih sposobnosti in se pojavi
               problem pri petju ter da bi bilo bolje vpisovati na podlagi glasbene pripravnice.
               Posamično pa so še navajali, da so razlike med GŠ glede na število prijavljenih,
               da je preizkus zastarel, da na potek preizkusa vpliva preveč drugih dejavnikov ter
               da melodični in ritmični posluh nista dovolj. Dobri dve petini učiteljev (43 %)
               ocenjuje, da je obstoječi način preverjanja glasbenih sposobnosti zadosten kri-
               terij za vpis v GŠ, pri čemer so svojo odločitev utemeljevali z naslednjimi argu-
               menti: preiz kusi obsegajo dovolj informacij o otroku in ta preizkus deluje, ni po-
               gojev za kakšno drugačno izvedbo oz. so že možne prilagoditve.
                   Podobno stališče o potrebnosti premisleka vloge sprejemnih preizkusov
               smo zaznali v intervjujih ob obisku izbranih GŠ. Eden izmed sogovornikov
               je poudaril, da bi pomembno vlogo pri odločitvi o nadaljnjem glasbenem izo-
               braževanju poleg sprejemnih preizkusov morala imeti še glasbena pripravnica,

               54
   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59