Page 59 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

učence ne glede na njihove posebnosti. Po poročanju učiteljev (v šolskem letu
2022/23 naj bi UPP poučevala dobra polovica učiteljev našega vzorca) in rav-
nateljev so UPP vključeni v glasbeno izobraževanje, vendar njihova prisotnost
v GŠ večini učiteljev povzroča kar nekaj preglavic. Kljub temu učitelji poroča-
jo, da so se reševanja težav UPP – drugačnih od težav, ki se pojavljajo pri pou-
čevanju učencev brez posebnih potreb – lotili na način, ki smo ga tudi v teoriji
prepoznali kot najrelevantnejšega: sodelovanje s starši, z otrokom in s sodelav-
ci (Raviotta in Raviotta, 2018b). Več kot polovica učiteljev inštrumentov (52 %)
pa se je poslužilo prilagoditev pouka (npr. didaktične prilagoditve dela z UPP;
prilagoditve notnega zapisa; prilagoditve učnih načrtov; posvetovanja; posebne
prilagoditve glede na inštrument). Preseneča tudi ugotovitev, da je večina učite-
ljev izkušnjo dela z UPP doživljala kot osebno bogatitev in profesionalno rast
ter da je le četrtina poročala, da je ta izkušnja prinesla veliko dela, vendar ne
želenih rezultatov. Pri tem ne gre zanemariti podatka, da je le tretjina ravnate-
ljev do sedaj že organizirala izobraževanja na svojih GŠ.
Upoštevajoč ugotovitev, da večina učiteljev (87 %) v času dodiplomskega
študija ni bila deležna nobenih izobraževanj na temo glasbenega poučevanja
UPP, lahko rečemo, da tisti UPP, ki so uspeli opraviti preizkus glasbene nadar- Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami
jenosti in napredujejo v procesu glasbenega izobraževanja, GŠ obiskujejo pred-
vsem zaradi odprtosti in prilagodljivosti ter osebnega angažmaja učiteljev, rav-
nateljev in staršev. Ob tem pa vendarle moramo opozoriti, da nimamo podatkov
o tem, koliko glasbeno nadarjenim UPP ni uspelo opraviti preizkusa glasbene
nadarjenosti, in nadalje tudi ne vemo, koliko vpisanih UPP zaradi neprilagoje-
nosti pedagoškega dela ni uspelo nadaljevati glasbenega izobraževanja.
Analiza pridobljenih podatkov oblikovalcem šolskih politik in odloče-
valcem na nacionalni ravni glede urejenosti osnovnega glasbenega izobraže-
vanja nalaga precej dela, zlasti na področju preverjanja glasbenih sposobnos-
ti. Tu bo treba najprej odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo naj ima preizkus
glasbenih sposobnosti pri dostopu do glasbenega izobraževanja in kako ga iz-
vajati, da bo čim objektivneje, zanesljiveje in občutljiveje meril glasbene spo-
sobnosti otrok. Trenutno je iz ugotovitev predstavljene empirične raziskave
kot tudi iz nekaterih konceptov glasbenega izobraževanja (npr. Suzuki, Wil-
lems) in konceptov pravičnosti ter inkluzivnosti (Lesar, 2023) jasno, da v pri-
hodnje tako izvajan preizkus glasbenih sposobnosti ne more biti več edino
merilo vpisa v GŠ.
Drugo pomembno področje, ki mu bo treba posvetiti pozornost, je izo-
braževanje in usposabljanje (bodočih) učiteljev v GŠ. Ob prenovi študijskih
programov na Akademiji za glasbo bo treba narediti temeljit premislek, kako bi
se dalo teme s področja glasbenega izobraževanja UPP vključiti v različne pred-
mete, predvsem pa študentom omogočiti čim več neposrednih praktičnih iz-
kušenj poučevanja UPP. Na nacionalni ravni bi morali oblikovalce programov
stalnega strokovnega izpopolnjevanja spodbuditi, da že delujočim učiteljem v
GŠ ponudijo čim kakovostnejša usposabljanja.

59