Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 56

sovanju notnega zapisa (42 %) in nemotiviranosti za delo (42 %). Hkrati pa po-
             glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
               membno manjši delež učiteljev NGL zaznava težave z branjem notnega zapisa
               (46 %), medtem ko pomembno večji delež učiteljev inštrumenta (83 %) poro-
               ča o tej težavi. Ugotovili smo še, da pomembno večji delež učiteljev komorne
               igre prepoznava slabšo motoriko UPP (76 %) ter težave pri načrtovanju in or-
               ganizaciji vadenja (42 %).
                   Analiza odgovorov, kako so se lotili reševanja prepoznanih težav ob po-
               učevanju UPP, pokaže, da so učiteljem inštrumenta pomagala zlasti priporo-
               čila staršev in sodelovanje z njimi (71 %), več kot polovica (52 %) pa se jih je
               poslužila prilagoditev pouka. Kvalitativna analiza odprtih odgovorov je pri-
               vedla do oblikovanja naslednjih kategorij: didaktične prilagoditve dela z UPP;
               prilagoditve notnega zapisa; prilagoditve učnih načrtov; posvetovanja; posebne
               prilagoditve glede na inštrument in/ali skupino UPP; individualno in fleksibil-
               no prilagajanje pouka. Večina je navedla prilagoditve, ki jih lahko zasledimo
               v strokovni literaturi, čeprav se je po naših podatkih strokovne literature po-
               služevala le dobra tretjina (37 %) učiteljev. Poudariti velja tudi, da je dve peti-
               ni učiteljev (41 %) kot način reševanja težav navedlo posvetovanje z učencem,
               malo manj (37 %) pa se jih je za nasvet obrnilo na sodelavce. Zelo pomemben
               je podatek, da je skoraj tri četrtine učiteljev prepoznalo starše kot relevantne in
               konstruktivne sogovornike (kar v svoji raziskavah ugotavljata tudi Raviotta in
               Raviotta (2018b)) pa tudi posvetovanje z učenci je bilo nekaterim učiteljem v
               pomoč pri odzivanju na težave. Tisti učitelji, ki zaznavajo podporo ob pouče-
               vanju UPP, jo v precejšnji meri zaznavajo tako pri vodstvu GŠ kot tudi pri so-
               delavcih, bistveno manjšo pa v študijski skupini.
                   Kako je izkušnja poučevanja UPP vplivala na učitelje v GŠ, je bilo tudi
               vprašanje, ki smo ga zastavili, in pri tem dobili naslednje odgovore:
               a)  Poučevanje UPP je prispevalo k moji profesionalni rasti, saj sem spoznal/-a
                   nove pristope poučevanja (74 %).
               b)  Poučevanje UPP je prispevalo k moji osebni obogatitvi (59 %).
               c)  Poučevanje UPP je prineslo veliko dela, a ne želenih rezultatov (26 %).
               d)  Poučevanje UPP na mene ni pomembno vplivalo (8 %).
               e)  Drugo (11 %)
                   Kvalitativna analiza odprtih odgovorov pod kategorijo Drugo (n = 12) po-
               kaže, da je večina navajala različne negativne učinke poučevanja UPP (stres, ve-
               liko energije in pozornosti, utrujenost, frustracije, UPP nimajo delovnih na-
               vad, šibka koncentracija in posledično motenje skupinskega pouka). Nekdo je
               jasno zapisal, da ne želi poučevati nepredvidljivih otrok, medtem ko so trije
               navajali pozitivne učinke (zadovoljstvo staršev in otroka, delo z UPP je osebni
               izziv, pomoč bližnjemu je dragocena izkušnja) oz. nevtralne učinke (rezultati so
               odvisni od posameznikov, potrebna sprememba mišljenja, potrebno najti »nji-
               hov jezik glasbe«).

               56
   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61