Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

tem, na kakšne načine bi morali pridobivati potrebna znanja za poučevanje
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
UPP. Učitelji iz GŠ so se odločali takole (več možnih odgovorov):
a) Že v času študija bi morali pridobiti praktične izkušnje poučevanja UPP
(63 %).
b) Organizirana bi morala biti srečanja učiteljev (študijske skupine) v GŠ
z namenom predstavitve pedagoškega dela z UPP (56 %).
c) GŠ naj organizira izobraževanja za celoten kolektiv (52 %).
d) Že v času študija bi morali opraviti obvezen predmet o GI UPP (51 %).
e) V okviru dodatnega izpopolnjevanja – individualno, ki ga vsako leto obja-
vi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (KATIS) (51 %).
V tem kontekstu velja omeniti ugotovitve na temo usposabljanja učiteljev
za delo z UPP, ki smo jih pridobili iz anketnega vprašalnika za ravnatelje in ki
kažejo, da je le ena tretjina (35 %) ravnateljev že organizirala usposabljanja na
temo glasbenega izobraževanja UPP. Kvalitativna analiza odprtih odgovorov
na vprašanje, katere vsebine so bile obravnavane, pokaže, da so najpogosteje na-
vajali značilnosti posameznih skupin UPP (npr. otroci z avtističnimi motnjami,
disleksija, ADHD, slepi in slabovidni) in potrebne prilagoditve za posamezne
skupine UPP (predvsem otroci z avtističnimi motnjami).
Ugotovitve o usposobljenosti za glasbeno poučevanje UPP so precej zaskr-
bljujoče, saj je zelo majhen delež (10 %) učiteljev že v času študija prejel nekatera
znanja za delo z UPP, hkrati pa jih je velik delež (42 %) prepričan, da niso uspo-
sobljeni za poučevanje katere koli od podskupin UPP. Če to percepcijo učite-
ljev o nekompetentnosti združimo z ugotovitvami, da je le tretjina ravnateljev
do sedaj že organizirala izobraževanja na svojih GŠ, potem lahko zaključimo,
da je še kar nekaj manevrskega prostora pri omogočanju profesionalnega ra-
zvoja celotnih kolektivov GŠ – kar je kot možen način pridobivanja potrebnih
znanj za poučevanje UPP izbrala tudi več kot polovica učiteljev.

Zaključek

Ključne ugotovitve predstavljene analize podatkov so, da uveljavljeni nači-
ni izvedbe sprejemnega preizkusa po prepričanju večine učiteljev in ravnatel-
jev GŠ ne omogočajo dovolj možnosti prilagajanja preverjanja glasbenih spo-
sobnosti za vse skupine UPP in niso zadosten kriterij za vpis v GŠ. Trenutno
uveljavljeni načini preverjanja glasbenih sposobnosti premalo upoštevajo spe-
cifičnosti posameznih skupin UPP (zlasti otrok z avtistično motnjo, otrok z
motnjo v duševnem razvoju ter gluhih in naglušnih). Prav tako lahko preiz-
kus petja, ki velja za običajen element sprejemnega preizkusa, vodi v zamenja-
vo slabše izraženih zmožnosti petja (nespodbudno glasbeno okolje) z nižjimi
glasbenimi sposobnostmi. Presenetljiva je ugotovitev, da skoraj dve tretjini uči-
teljev (61 %) ocenjuje, da bi morali biti sprejemni preizkusi posodobljeni za vse

58