Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 58

tem, na kakšne načine bi morali pridobivati potrebna znanja za poučevanje
             glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
               UPP. Učitelji iz GŠ so se odločali takole (več možnih odgovorov):
               a)  Že v času študija bi morali pridobiti praktične izkušnje poučevanja UPP
                   (63 %).
               b)  Organizirana bi morala biti srečanja učiteljev (študijske skupine) v GŠ
                   z namenom predstavitve pedagoškega dela z UPP (56 %).
               c)  GŠ naj organizira izobraževanja za celoten kolektiv (52 %).
               d)  Že v času študija bi morali opraviti obvezen predmet o GI UPP (51 %).
               e)  V okviru dodatnega izpopolnjevanja – individualno, ki ga vsako leto obja-
                   vi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (KATIS) (51 %).
                   V tem kontekstu velja omeniti ugotovitve na temo usposabljanja učiteljev
               za delo z UPP, ki smo jih pridobili iz anketnega vprašalnika za ravnatelje in ki
               kažejo, da je le ena tretjina (35 %) ravnateljev že organizirala usposabljanja na
               temo glasbenega izobraževanja UPP. Kvalitativna analiza odprtih odgovorov
               na vprašanje, katere vsebine so bile obravnavane, pokaže, da so najpogosteje na-
               vajali značilnosti posameznih skupin UPP (npr. otroci z avtističnimi motnjami,
               disleksija, ADHD, slepi in slabovidni) in potrebne prilagoditve za posamezne
               skupine UPP (predvsem otroci z avtističnimi motnjami).
                   Ugotovitve o usposobljenosti za glasbeno poučevanje UPP so precej zaskr-
               bljujoče, saj je zelo majhen delež (10 %) učiteljev že v času študija prejel nekatera
               znanja za delo z UPP, hkrati pa jih je velik delež (42 %) prepričan, da niso uspo-
               sobljeni za poučevanje katere koli od podskupin UPP. Če to percepcijo učite-
               ljev o nekompetentnosti združimo z ugotovitvami, da je le tretjina ravnateljev
               do sedaj že organizirala izobraževanja na svojih GŠ, potem lahko zaključimo,
               da je še kar nekaj manevrskega prostora pri omogočanju profesionalnega ra-
               zvoja celotnih kolektivov GŠ – kar je kot možen način pridobivanja potrebnih
               znanj za poučevanje UPP izbrala tudi več kot polovica učiteljev.


               Zaključek


               Ključne ugotovitve predstavljene analize podatkov so, da uveljavljeni nači-
               ni izvedbe sprejemnega preizkusa po prepričanju večine učiteljev in ravnatel-
               jev GŠ ne omogočajo dovolj možnosti prilagajanja preverjanja glasbenih spo-
               sobnosti za vse skupine UPP in niso zadosten kriterij za vpis v GŠ. Trenutno
               uveljavljeni načini preverjanja glasbenih sposobnosti premalo upoštevajo spe-
               cifičnosti posameznih skupin UPP (zlasti otrok z avtistično motnjo, otrok z
               motnjo v duševnem razvoju ter gluhih in naglušnih). Prav tako lahko preiz-
               kus petja, ki velja za običajen element sprejemnega preizkusa, vodi v zamenja-
               vo slabše izraženih zmožnosti petja (nespodbudno glasbeno okolje) z nižjimi
               glasbenimi sposobnostmi. Presenetljiva je ugotovitev, da skoraj dve tretjini uči-
               teljev (61 %) ocenjuje, da bi morali biti sprejemni preizkusi posodobljeni za vse

               58
   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62   63