Page 55 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

da se skupaj z otrokom in njegovimi starši ugotovi, ali je smiselno nadaljevanje
glasbenega izobraževanja ali pač ne.
Iz pridobljenih podatkov v anketnih vprašalnikih kot tudi v intervju-
jih na izbranih GŠ lahko zaključimo, da bo treba vprašanju preizkusa glasbe-
nih sposobnosti nameniti kar nekaj pozornosti, saj je trenutna možnost izved-
be ocenjena kot premalo prilagodljiva in občutljiva glede določanja glasbenih
sposobnosti ne le UPP, marveč vseh učencev. Tudi Suzuki v svojem konceptu
npr. opozarja, da je slabše ali sploh nerazviti posluh posledica pomanjkljive-
ga glasbenega okolja in ne posledica prirojenega stanja (Ebin, 2015). Podobno
trdi Willems, da je torej občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem člo-
veku in da ga je s primerno vzgojo mogoče prebuditi in razvijati že od ranega
otroštva (Glasbeni center Edgar Willems, b. l.). Ne samo upoštevanje spoznanj
omenjenih dveh pomembnih učiteljev na področju glasbenega izobraževanja,
pač pa tudi ostale ugotovitve naše raziskave napeljujejo k sklepu o nujno pot-
rebnih premislekih glede vloge sprejemnega preizkusa kot edinega kriterija za
vpis v glasbene šole.

Izkušnje dela z UPP Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami

V kontekstu poučevanja UPP nas je zanimalo, ali so imeli učitelji v GŠ z izku-
šnjo poučevanja UPP kakšne težave pri pedagoškem delu z UPP, ki se bistveno
razlikujejo od težav učencev brez posebnih potreb. Le 16 % učiteljev ni imelo
nobenih težav, dobri dve petini oz. 44 % jih je imelo težave pri vseh UPP, dve
petini oz. 40 % pa jih je imelo težave samo pri nekaterih UPP. Na kombinirano
vprašanje, kakšne so bile težave pri poučevanju, so učitelji odgovarjali takole:
a) nezbranost in slabša koncentracija (81 %),
b) težave z branjem notnega zapisa (76 %),
c) počasnejše delo (72 %),
d) slabša motorika (59 %),
e) pogosta potreba po gibanju, kar je motilo oz. moti pedagoško delo (41 %),
f) slabše razumevanje učiteljevih navodil (40 %),
g) težave pri načrtovanju in organizaciji vadenja (28 %),
h) slabše delovne navade (27 %),
i) nenadni in burni odzivi (27 %),
j) težave pri zapisovanju notnega zapisa (24 %),
k) nemotiviranost za delo (21 %),
l) drugo (6 %) (npr. nezmožnost sledenja pouku NGL v skupini, odsotnost
od pouka, starši s previsokimi zahtevami).

Podrobnejša frekvenčna analiza pokaže, da je pomembno večji delež uči-
teljev nauka o glasbi (v nadaljevanju NGL) poročal o slabšem razumevanju
učiteljevih navodil (58 %), nenadnih burnih odzivih (42 %), težavah pri zapi-

55