Page 57 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 57

Tudi z vidika izkušenj dela z UPP so ugotovitve naše raziskave skladne
           z ugotovitvami predhodnih, saj je poučevanje UPP po poročanju večine uči-
           teljev prispevalo k profesionalni rasti (kot navajajo tudi npr. Adamer (2001),
           Marčun Kompan (2019), McDowell (2010) in Mnatzaganian (2004)) in oseb-
           ni obogatitvi (podobno ugotavljajo npr. Hammel, (2001), Marčun Kompan
           (2019), VanWeelden in Whipple (2007) ter Zadnik in Habe (2018)).

           Izobraževanje in usposabljanje (bodočih) učiteljev na področju glasbenega
           izobraževanja UPP

           Vprašanje izobraževanja in usposabljanja (bodočih) učiteljev v GŠ je vsekakor
           zelo pomembno pri doseganju večje inkluzivnosti naših GŠ. V tem konteks-
           tu je treba poudariti, da se dobri dve petini (42 %) učiteljev v naši raziskavi ne
           čuti kompetentne za poučevanje katere koli skupine UPP. Tretjina učiteljev
           (34 %) se čuti kompetentne za poučevanje učencev s primanjkljaji na posamez-
           nih področjih učenja in dolgotrajno bolnih, malo manj (29 %) pa za poučevanje
           učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in s čustveno-vedenjskimi motnjami
           (28 %). Petina učiteljev (21 %) se čuti kompetentne za poučevanje učencev z av-  Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami
           tističnimi motnjami, malo manj (19 %) za poučevanje gibalno oviranih, še manj
           za poučevanje slepih in slabovidnih (15 %), učencev z motnjami avtističnega
           spektra (10 %) ter najmanj za poučevanje gluhih in naglušnih učencev (2 %).
               Na vprašanje, ali so v času študija pridobili kakšna znanja o poučevanju
           UPP, je samo 10 % učiteljev odgovorilo pritrdilno, 3 % se jih ne spomni, 87 %
           jih ni prejelo nobenih znanj. Kvalitativna analiza odprtih odgovorov na vpra-
           šanje, katera znanja ste pridobili v času študija na področju poučevanja UPP,
           pokaže, da so najpogosteje navedli obvezne in izbirne predmete na Akademiji
           za glasbo, nadalje študij v tujini, znanje o otrocih z avtizmom, o slepih in slabo-
           vidnih ter gluhih in naglušnih in posamične navedbe: predavanje dr. V. Ščuke,
           proces pridobivanja Willemsove diplome, študij socialne pedagogike.
               Ko smo jih povprašali, ali so se sami že udeležili izobraževanja oz. usposa-
           bljanja na temo poučevanja UPP, smo ugotovili, da je le 25 % odgovorilo pritr-
           dilno. Kvalitativna analiza odgovorov na vprašanje, katere teme so bile pred-
           stavljene na teh izobraževanjih oz. usposabljanjih, pa je privedla do oblikovanja
           naslednjih kategorij: značilnosti posameznih skupin UPP, delo s posameznimi
           skupinami UPP, glasbena terapija in splošne teme o glasbenem izobraževanju
           UPP. Pri tem statistična analiza (χ2 = 5,708, sig. < 0,05) pokaže, da se je po-
           membno večji delež učiteljev, ki so že v času študija prejeli določena znanja,
           udeležil dodatnih izobraževanj (47 %), in obratno, pomembno večji delež uči-
           teljev, ki v času študija niso prejeli nobenih znanj, se ni odločil za dodatna iz-
           obraževanja na temo glasbenega izobraževanja UPP (78 %). Tisti učitelji, ki
           nimajo potrebnih znanj za delo z UPP, jih samoiniciativno tudi ne iščejo, je
           ugotovitev, ki je izjemno sporočilna. Zanimalo nas je tudi njihovo stališče o

                                                                            57
   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62