Page 52 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
izpod krivoverskega peresa
Cum autem in sacris paginis schemata, tropi et cetera his similia
inserta inveniantur; nulli dubium est quod ea unusquisque legens
tanto citius spiritualiter intellegit, quanto prius in litterarum ma-
gisterio plenius instructus fuerit.
Ker je na straneh svetih spisov moč najti figure, trope in druge njim
podobne prijeme, nihče ne dvomi, da jih vsak bralec doume v du-
hovnem smislu toliko hitreje, kolikor prej je deležen temeljite slov
stvene izobrazbe. (Curtius 2002, 51)
Učeni menih je torej izpostavil biblično literarno strukturo in po
udaril, da predstavlja prvi pogoj za njeno eksegezo ustrezna slovstvena
podkovanost. Argument, da je nauk o literarnih figurah in njihovem razu-
mevanju/tvorjenju neobhoden za preučevanje Svetega pisma, pa tako pos-
tane temeljni oporni steber literarnega izobraževanja (litterarum magiste-
rim) in, v končni izpeljavi, tudi glavnega miselnega početja takratne dobe
– teološkega mišljenja. In tudi: prevajanja, ki je teologijo in filozofijo jema-
lo za svoj mentalni motor. Z omenjenim je Karel Veliki za temelj svoje dr-
žavne in duhovne izgradnje ponovne veličine tako države kot cerkve posta-
vil patristično vrednotenje artes (Curtius 2002, 51).
Enak pogled – ni razumevanja Svetega pisma in ne teologije brez dob-
re humanistične izobrazbe – so imeli tako Luther kot tudi slovenski pro-
testanti 16. stoletja, izpričali pa so ga zlasti tisti, ki so se sami miselno in
izobrazbeno oblikovali na univerzah; vsi omenjeni so bili kajpak intelektu-
alni dediči poznosrednjeveškega izobrazbenega sistema, toda tudi humani-
stičnih idealov le-tega, kot so se oblikovali v času pred reformacijo (prim.
Vinkler 2021, 120–22).
Wittenberški reformator je tako stališče izpostavil tudi v dialogu
z izvirno reformirano cerkvijo čeških bratov, in sicer v letih 1522–1524.
Mentalne horizonte čeških bratov je tedaj kot najvišji škof-sodnik obliko-
val predvsem njihov ugledni teolog, brat Lukáš Pražský, ki pa je imel slepo
pego za nujno potrebo duhovnikov, da bi obvladali biblične jezike. Češki
bratje tako svojih duhovnov niso pošiljali na univerzo in tako ti niso zna-
li ne hebrejsko ne grško, še latinsko ponavadi ne. Luther jim je zato očital
pomanjkanje primerne višje izobrazbe, češki bratje pa so šele po Lukáševi
smrti začeli sistematično gojiti humanistično in teološko izobrazbo lastne
duhovščine, kajti spoznali so, da slednja verniku ne preprečuje, da bi živel
pobožno, niti ne izključuje z Božjo besedo skladnega življenja češkobrat-
skih gmajn (Říčan 1956, 30).
52
Cum autem in sacris paginis schemata, tropi et cetera his similia
inserta inveniantur; nulli dubium est quod ea unusquisque legens
tanto citius spiritualiter intellegit, quanto prius in litterarum ma-
gisterio plenius instructus fuerit.
Ker je na straneh svetih spisov moč najti figure, trope in druge njim
podobne prijeme, nihče ne dvomi, da jih vsak bralec doume v du-
hovnem smislu toliko hitreje, kolikor prej je deležen temeljite slov
stvene izobrazbe. (Curtius 2002, 51)
Učeni menih je torej izpostavil biblično literarno strukturo in po
udaril, da predstavlja prvi pogoj za njeno eksegezo ustrezna slovstvena
podkovanost. Argument, da je nauk o literarnih figurah in njihovem razu-
mevanju/tvorjenju neobhoden za preučevanje Svetega pisma, pa tako pos-
tane temeljni oporni steber literarnega izobraževanja (litterarum magiste-
rim) in, v končni izpeljavi, tudi glavnega miselnega početja takratne dobe
– teološkega mišljenja. In tudi: prevajanja, ki je teologijo in filozofijo jema-
lo za svoj mentalni motor. Z omenjenim je Karel Veliki za temelj svoje dr-
žavne in duhovne izgradnje ponovne veličine tako države kot cerkve posta-
vil patristično vrednotenje artes (Curtius 2002, 51).
Enak pogled – ni razumevanja Svetega pisma in ne teologije brez dob-
re humanistične izobrazbe – so imeli tako Luther kot tudi slovenski pro-
testanti 16. stoletja, izpričali pa so ga zlasti tisti, ki so se sami miselno in
izobrazbeno oblikovali na univerzah; vsi omenjeni so bili kajpak intelektu-
alni dediči poznosrednjeveškega izobrazbenega sistema, toda tudi humani-
stičnih idealov le-tega, kot so se oblikovali v času pred reformacijo (prim.
Vinkler 2021, 120–22).
Wittenberški reformator je tako stališče izpostavil tudi v dialogu
z izvirno reformirano cerkvijo čeških bratov, in sicer v letih 1522–1524.
Mentalne horizonte čeških bratov je tedaj kot najvišji škof-sodnik obliko-
val predvsem njihov ugledni teolog, brat Lukáš Pražský, ki pa je imel slepo
pego za nujno potrebo duhovnikov, da bi obvladali biblične jezike. Češki
bratje tako svojih duhovnov niso pošiljali na univerzo in tako ti niso zna-
li ne hebrejsko ne grško, še latinsko ponavadi ne. Luther jim je zato očital
pomanjkanje primerne višje izobrazbe, češki bratje pa so šele po Lukáševi
smrti začeli sistematično gojiti humanistično in teološko izobrazbo lastne
duhovščine, kajti spoznali so, da slednja verniku ne preprečuje, da bi živel
pobožno, niti ne izključuje z Božjo besedo skladnega življenja češkobrat-
skih gmajn (Říčan 1956, 30).
52
