Page 54 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
izpod krivoverskega peresa
Konstantina Filozofa predgovor k slovanskemu prevodu
evangeliarja
Prvi predgovor je ohranjen zgolj kot fragment večjega spisa, morda trakta-
ta, in je pripisan Konstantinu Filozofu – Cirilu. V izdajah se ponavadi nas-
lavlja s Sv. Konstantina – Cirila predgovor k slovanskemu prevodu evange-
liarja. Spis naj bi nastal med 863 in 14. februarjem 869, ko je Konstantin v
Rimu preminil. Če je besedilo prišlo izpod peresa iz kroga okoli Metodijevih
učencev Klementa in Nauma, tedaj je moč njegov nastanek datirati oko-
li leta 895.
Evangelienbuch Otfrieda von Weissenburg
V približno istem času so nastali tudi predgovori, ki jih je Otfried von
Weissenburg (800–875) napisal k verzificiranemu prevodu evangelijev,
imenovanem Evangelienbuch.6 Slednji je napisan v frankovskem narečju,
na podlagi predgovorov pa ga je mogoče datirati med 863 in 871. Vsebuje
štiri predgovore, med njimi pa sta z vidika srednjeveškega razmišljanja o
prevodnih problemih pomembna četrti, zlasti pa prvi, ki je sicer napisan v
frankovskem dialektu, toda naslovljen je z latinskim naslovom Cur scrip-
tor hunc librum theotisce dictaverit.7 Kot oznako jezika, v katerega prevaja,
uporablja Otfried več izrazov: frankovski jezik ali celo samo naš jezik. Drugi
predgovor je naslovljen z Invocatio scriptoris ad Deum, njegova vsebina pa
sta avtorjeva invokacija na Boga in prošnja za njegovo pomoč. Tretji pred-
govor je posvetilo nemškemu cesarju Ludviku II. (822–875) in je s stališča
prevodnih problemov še najmanj pomemben. Povsem drugače je s četrtim
predgovorom, ki je posvečen škofu Liutbertu iz Mainza († 889). Omenjeni
predgovor je zanimiv zaradi piščeve avtorske perspektive: Otfried ga je na-
mreč napisal v latinščini, kar mu omogoča, da se o jeziku prevoda izrazi še
kako drugače, kot je o njem govoril v prvem predgovoru – predpostavljal
je najbrž namreč, da njegovega latinskega predgovora ne bo bral prav vsak
bralec prevoda.
6 Heidelberški rokopis je v digitalni podobi dostopen na: https://digi.ub.uni-heidelberg.
de/diglit/cpl52. Digitalna podoba freisinškega kodeksa BSB Cgm 14 je dostopna na:
http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0009/bsb00094618/images/. Velja ome-
niti,dajeOtfriedovEvangelienbuchizdaltudiMatijaVlačić,insicerpodnaslovomOtfridi
Evangeliorum liber: veterum Germanorum grammaticae, poeseos, theologiae, praecla-
rum monimentum, Basileae 1571: https://books.google.si/books?id=TnWAWKYhs1I-
C&dq= Otfridus%20Evangeliorum%20liber&hl=sl& pg=PP4#v=onepage&q
=Otfridus%20Evangeliorum%20liber&f=false
7 Zakaj je avtor to knjigo napisal v frankovskem jeziku.
54
Konstantina Filozofa predgovor k slovanskemu prevodu
evangeliarja
Prvi predgovor je ohranjen zgolj kot fragment večjega spisa, morda trakta-
ta, in je pripisan Konstantinu Filozofu – Cirilu. V izdajah se ponavadi nas-
lavlja s Sv. Konstantina – Cirila predgovor k slovanskemu prevodu evange-
liarja. Spis naj bi nastal med 863 in 14. februarjem 869, ko je Konstantin v
Rimu preminil. Če je besedilo prišlo izpod peresa iz kroga okoli Metodijevih
učencev Klementa in Nauma, tedaj je moč njegov nastanek datirati oko-
li leta 895.
Evangelienbuch Otfrieda von Weissenburg
V približno istem času so nastali tudi predgovori, ki jih je Otfried von
Weissenburg (800–875) napisal k verzificiranemu prevodu evangelijev,
imenovanem Evangelienbuch.6 Slednji je napisan v frankovskem narečju,
na podlagi predgovorov pa ga je mogoče datirati med 863 in 871. Vsebuje
štiri predgovore, med njimi pa sta z vidika srednjeveškega razmišljanja o
prevodnih problemih pomembna četrti, zlasti pa prvi, ki je sicer napisan v
frankovskem dialektu, toda naslovljen je z latinskim naslovom Cur scrip-
tor hunc librum theotisce dictaverit.7 Kot oznako jezika, v katerega prevaja,
uporablja Otfried več izrazov: frankovski jezik ali celo samo naš jezik. Drugi
predgovor je naslovljen z Invocatio scriptoris ad Deum, njegova vsebina pa
sta avtorjeva invokacija na Boga in prošnja za njegovo pomoč. Tretji pred-
govor je posvetilo nemškemu cesarju Ludviku II. (822–875) in je s stališča
prevodnih problemov še najmanj pomemben. Povsem drugače je s četrtim
predgovorom, ki je posvečen škofu Liutbertu iz Mainza († 889). Omenjeni
predgovor je zanimiv zaradi piščeve avtorske perspektive: Otfried ga je na-
mreč napisal v latinščini, kar mu omogoča, da se o jeziku prevoda izrazi še
kako drugače, kot je o njem govoril v prvem predgovoru – predpostavljal
je najbrž namreč, da njegovega latinskega predgovora ne bo bral prav vsak
bralec prevoda.
6 Heidelberški rokopis je v digitalni podobi dostopen na: https://digi.ub.uni-heidelberg.
de/diglit/cpl52. Digitalna podoba freisinškega kodeksa BSB Cgm 14 je dostopna na:
http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0009/bsb00094618/images/. Velja ome-
niti,dajeOtfriedovEvangelienbuchizdaltudiMatijaVlačić,insicerpodnaslovomOtfridi
Evangeliorum liber: veterum Germanorum grammaticae, poeseos, theologiae, praecla-
rum monimentum, Basileae 1571: https://books.google.si/books?id=TnWAWKYhs1I-
C&dq= Otfridus%20Evangeliorum%20liber&hl=sl& pg=PP4#v=onepage&q
=Otfridus%20Evangeliorum%20liber&f=false
7 Zakaj je avtor to knjigo napisal v frankovskem jeziku.
54
