Page 59 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
med pr evajanjem in pisanjem: trubarjeva biblija v kultur nozgodovinskem kontekstu
Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma
v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po katerih je po-
stopal pri prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino, naj bi bil tudi
apologija tega početja in obramba pred velikim nelagodjem, ki je zavoljo tro-
jezičniške herezije zraslo znotraj Rimske cerkve, spremljalo Konstantinovo
početje in dobilo tudi formalni izraz v zaslišanju, ki mu je bil prevajalec
podvržen na svoji poti v Rim. Od slovanskega prevoda tega, izvorno grško
pisanega traktata se je ohranil le skromen fragment na enem pergament
nem listu, t. i. Hilferdingov makedonski cirilski list,14 ki naj bi po ugotovi-
tvah paleografske stroke nastal v času do 11. stoletja. Čeprav je spomenik v
zelo slabem stanju (je ves raztrgan in zmečkan, na njem pa ni najti niti ene
vrstice, ki ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval vrsto tekstnokritič-
nih emendacij, vseeno omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradi-
gme, pri čemer pa je treba upoštevati tekstološko dejstvo, da ni znano, kaj
se je nahajalo v besedilu pred ohranjenim odlomkom in za njim oz. kako
se je traktat zaključil.
Ohranjeni fragment priča predvsem o tem, da je temeljna določnica,
ki je po Konstantinovem mnenju konstituirala izvirnik in naj bi zato na
povsem enak način (kot enaka struktura) določala tudi prevod, pomenska
struktura s svojo, za vsako besedilo specifično koherenco in kohezijo poj-
mov ter njihovih medsebojnih povezav.
Tozadevno zavzema Konstantin naslednje stališče, ki je miselni des
tilat celega Predgovora in, kot se zdi, tudi Konstantinovega prevajalskega
pristopa:
Kajti besede in izrazi ne veljajo nič, temveč njega [evangelija] po-
men. [...] Kajti prevajamo zato, da bi bila razumljiva [evangelij-
ska] razlaga, ne pa zato, da bi bila dosežena dobesedna doslednost
izraza ...
Iz tega je razumeti: glavni določnici bibličnih prevodov naj bi bili nji-
hovo ujemanje z izhodiščnim pomenom bibličnega besedila in jasnost oz.
razumljivost za bralca. Zato je mogoče prizadevanje za razumljivost evan-
gelijskih prevodov, ki je vključevalo tudi večjo ali manjšo svobodo pri izbiri
samega bibličnega izraza, šteti za Konstantinovo zavestno početje. Slednje
je temeljilo na naslednji metodi: prvi korak pri prevajanju je razlaga, eksege-
14 Prevod je objavljen v Vinkler 2002, 30, 31.
59
Konstantin Filozof – začetek prevajanja Svetega pisma
v slovanske jezike
Traktat, v katerem je Konstantin Filozof pojasnil načela, po katerih je po-
stopal pri prevajanju evangelijev v starocerkveno slovanščino, naj bi bil tudi
apologija tega početja in obramba pred velikim nelagodjem, ki je zavoljo tro-
jezičniške herezije zraslo znotraj Rimske cerkve, spremljalo Konstantinovo
početje in dobilo tudi formalni izraz v zaslišanju, ki mu je bil prevajalec
podvržen na svoji poti v Rim. Od slovanskega prevoda tega, izvorno grško
pisanega traktata se je ohranil le skromen fragment na enem pergament
nem listu, t. i. Hilferdingov makedonski cirilski list,14 ki naj bi po ugotovi-
tvah paleografske stroke nastal v času do 11. stoletja. Čeprav je spomenik v
zelo slabem stanju (je ves raztrgan in zmečkan, na njem pa ni najti niti ene
vrstice, ki ne bi bila poškodovana) in je zato potreboval vrsto tekstnokritič-
nih emendacij, vseeno omogoča prodreti do jedra Konstantinove paradi-
gme, pri čemer pa je treba upoštevati tekstološko dejstvo, da ni znano, kaj
se je nahajalo v besedilu pred ohranjenim odlomkom in za njim oz. kako
se je traktat zaključil.
Ohranjeni fragment priča predvsem o tem, da je temeljna določnica,
ki je po Konstantinovem mnenju konstituirala izvirnik in naj bi zato na
povsem enak način (kot enaka struktura) določala tudi prevod, pomenska
struktura s svojo, za vsako besedilo specifično koherenco in kohezijo poj-
mov ter njihovih medsebojnih povezav.
Tozadevno zavzema Konstantin naslednje stališče, ki je miselni des
tilat celega Predgovora in, kot se zdi, tudi Konstantinovega prevajalskega
pristopa:
Kajti besede in izrazi ne veljajo nič, temveč njega [evangelija] po-
men. [...] Kajti prevajamo zato, da bi bila razumljiva [evangelij-
ska] razlaga, ne pa zato, da bi bila dosežena dobesedna doslednost
izraza ...
Iz tega je razumeti: glavni določnici bibličnih prevodov naj bi bili nji-
hovo ujemanje z izhodiščnim pomenom bibličnega besedila in jasnost oz.
razumljivost za bralca. Zato je mogoče prizadevanje za razumljivost evan-
gelijskih prevodov, ki je vključevalo tudi večjo ali manjšo svobodo pri izbiri
samega bibličnega izraza, šteti za Konstantinovo zavestno početje. Slednje
je temeljilo na naslednji metodi: prvi korak pri prevajanju je razlaga, eksege-
14 Prevod je objavljen v Vinkler 2002, 30, 31.
59
