Page 195 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 195
heterogenost statusov evropskih manj razširjenih jezikov
3. definitely endangered/dejansko ogrožen
4. severely endangered/resno ogrožen
5. critically endangered/skrajno ogrožen
6. extinct/izumrl.
Ta 6-stopenjska lestvica, ki jo tvorijo, se imenuje »Lestvica živosti oz.
ogroženosti jezikov« (Language Vitality and Endangerment Framework).
Kriteriji, na katerih temeljijo formulacije teh 6 stopenj, pa so naslednji: ab-
solutno število govorcev, delež govorcev znotraj celotne populacije, med-
generacijski prenos jezika, odnos prebivalcev skupnosti do svojega jezika,
razpoložljivost virov za poučevanje jezika in opismenjevanje v njem, preha-
janje iz enega jezika v drugega glede na področje, vladna in institucionalna
jezikovna politika in smernice, tip in kakovost razpoložljive dokumentaci-
je ter pristop do novih področij in medijev (Unesco Project AWLD 2011).
5. Perilingvistika nasproti preventivni lingvistiki,
transformacija in asimilacija
Za sodobno jezikoslovno stroko, ki se ukvarja s problemi ogroženosti je-
zikov, Matisoff (1991, 201, 224) predlaga termin perilinguistics, kar bi se
poslovenjeno glasilo perilingvistika, prefiks -peri se namreč nanaša na je-
zike izven centra, torej periferne jezike. Občasno pa se poslužuje tudi iz-
razov thanatoglossia in necroglossia, ki neposredno označujeta proces (iz)
umiranja jezikov. David Crystal (2000, 124) raje predlaga termin preventive
linguistics, torej preventivna lingvistika. Crystal s svojim poimenovanjem
področja sporoča, da gre za sklope ukrepov z namenom preprečevanja iz-
ginotja ogroženih jezikov. Udejanjanje ukrepov je naloga jezikovne politike
posameznih administrativnih enot, od lokalnih skupnosti preko pokrajin
(oz. dežel, departmajev, regij, grofij, županij) do držav in skupnosti držav.
Res pa je, da jezik v resnici nikoli popolnoma ne ugasne, temveč se bodisi
transformira v novo jezikovno varianto, kot se je npr. starogrščina v novo-
grščino, latinščina v moderne romanske jezike, praslovanščina v moderne
slovanske jezike itd., ali pa se le delno asimilira v nek drug jezik, kar pome-
ni, da se določene prvine opuščenega jezika absorbirajo v na novo uveljav-
ljeni jezik na istem ozemlju in ga potemtakem preoblikujejo. Zategadelj bi
bilo morda jezike, ki so se asimilirali v druge, relevantneje definirati kot
usihajoče namesto ugasle. Marsikateri današnji evropski MRJ je rezultat
procesa transformacije.
571
3. definitely endangered/dejansko ogrožen
4. severely endangered/resno ogrožen
5. critically endangered/skrajno ogrožen
6. extinct/izumrl.
Ta 6-stopenjska lestvica, ki jo tvorijo, se imenuje »Lestvica živosti oz.
ogroženosti jezikov« (Language Vitality and Endangerment Framework).
Kriteriji, na katerih temeljijo formulacije teh 6 stopenj, pa so naslednji: ab-
solutno število govorcev, delež govorcev znotraj celotne populacije, med-
generacijski prenos jezika, odnos prebivalcev skupnosti do svojega jezika,
razpoložljivost virov za poučevanje jezika in opismenjevanje v njem, preha-
janje iz enega jezika v drugega glede na področje, vladna in institucionalna
jezikovna politika in smernice, tip in kakovost razpoložljive dokumentaci-
je ter pristop do novih področij in medijev (Unesco Project AWLD 2011).
5. Perilingvistika nasproti preventivni lingvistiki,
transformacija in asimilacija
Za sodobno jezikoslovno stroko, ki se ukvarja s problemi ogroženosti je-
zikov, Matisoff (1991, 201, 224) predlaga termin perilinguistics, kar bi se
poslovenjeno glasilo perilingvistika, prefiks -peri se namreč nanaša na je-
zike izven centra, torej periferne jezike. Občasno pa se poslužuje tudi iz-
razov thanatoglossia in necroglossia, ki neposredno označujeta proces (iz)
umiranja jezikov. David Crystal (2000, 124) raje predlaga termin preventive
linguistics, torej preventivna lingvistika. Crystal s svojim poimenovanjem
področja sporoča, da gre za sklope ukrepov z namenom preprečevanja iz-
ginotja ogroženih jezikov. Udejanjanje ukrepov je naloga jezikovne politike
posameznih administrativnih enot, od lokalnih skupnosti preko pokrajin
(oz. dežel, departmajev, regij, grofij, županij) do držav in skupnosti držav.
Res pa je, da jezik v resnici nikoli popolnoma ne ugasne, temveč se bodisi
transformira v novo jezikovno varianto, kot se je npr. starogrščina v novo-
grščino, latinščina v moderne romanske jezike, praslovanščina v moderne
slovanske jezike itd., ali pa se le delno asimilira v nek drug jezik, kar pome-
ni, da se določene prvine opuščenega jezika absorbirajo v na novo uveljav-
ljeni jezik na istem ozemlju in ga potemtakem preoblikujejo. Zategadelj bi
bilo morda jezike, ki so se asimilirali v druge, relevantneje definirati kot
usihajoče namesto ugasle. Marsikateri današnji evropski MRJ je rezultat
procesa transformacije.
571
